Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem¹ (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3)² določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji.³ Že njegova uvodna določba o predmetu urejanja hipoma razkrije, da gre za zakon, ki tako ali drugače zadeva številčno in hkrati heterogeno množico oseb,⁴ med katerimi je tudi veliko bralcev revije Pravna praksa. ZJN-3 je zadnji v nizu slovenskih sistemskih zakonov o postopkih javnega naročanja, ki so se zvrstili v manj kot dveh desetletjih,⁵ dinamiko na tem področju pa še dodatno razkrivajo številne novele njegovih predhodnikov.⁶ Seveda pa je večina sprememb posledica prava Evropske unije (EU), pod vplivom katerega je nastal tudi ZJN-3, ki je pričakovano, tako kot njegovi predhodniki, reformen, obsežen in kompleksen zakon. Žal pa je svojim predhodnikom podoben tudi v tem, da je preveč, mestoma celo "suženjsko", prevzel besedilo direktiv, ki jih prenaša v pravni sistem Republike Slovenije, kar pa je v ZJN-3 še bolj opazno, ker je zakonodajalec splošna in posebna sektorska pravila, ki so zajeta v različnih direktivah,⁷ implementiral v enem zakonu. ZJN-3 bi bil že brez teh pomanjkljivosti zahteven za razlago in uporabo, zato je v tej zvezi dobrodošla pomoč vseh vrst, še posebej v obliki komentarja.

Komentar z vsemi deli obsega 555 strani, od tega je 505 strani čistega besedila (torej določb ZJN-3 in komentarjev teh določb), ki vsebuje 750 sprotnih opomb, v katerih so reference, pojasnila in informacije, ki so dobrodošle za boljše in lažje razumevanje glavnega besedila. Slednje je tudi zaradi sprotnih opomb (ki so večinoma uporabljene premišljeno, kjer in kolikor je to potrebno, ne da bi bile same sebi namen) dovolj pregledno in ohranja rdečo nit, kar je pri komentarju zakona še posebej velik izziv, saj je v nasprotju s klasičnimi monografijami že po naravi stvari vsebinsko bolj razvejan. No, vsaj praviloma. To je hkrati tudi razlog, da se v nadaljevanju ne spuščam v analizo in predstavitev posameznih delov komentarja, pač pa ga obravnavam kot celoto, v njegove posamezne dele pa se spustim le izjemoma, kjer za to obstaja posebej tehten razlog. Ne glede na pravkar navedeno pa naj zaradi večje preglednosti in posledično zaradi lažjega razumevanja celote že na tem mestu izpostavim, da komentar sledi zakonski členitvi po naslednjih poglavjih:

• Splošne določbe (členi 1-38),
• Pravila, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil (členi 39-92),
• Izvedba javnega naročila (členi 93-96),
• Socialne in druge posebne storitve (členi 97-99),
• Pravila, ki urejajo projektne natečaje (členi 100-104),
• Poročila in statistika (členi 105-108),
• Prekrškovni organ (člena 109 in 110),
• Kazenske določbe (členi 111-113),
• Upravljanje (člena 114 in 115),
• Prehodne in končne določbe (členi 116-120).

Pravkar predstavljena zgradba komentarja je logična, predvsem ker bralcu omogoča enostavno iskanje želenih vsebin, slednje pa še dodatno olajšata kazalo vsebine in stvarno kazalo, ki brez dvoma pomenita dodano vrednost. Zlasti stvarno kazalo s številčnostjo in relevantnostjo izbranih pojmov jasno kaže, da v knjigi ni samo zato, ker se za komentar to pač spodobi, temveč je v ozadju, vsaj po mojem mnenju, iskren namen povečati uporabnost komentarja. Skratka, stvarno kazalo večinoma odlično opravi svojo funkcijo, česar ne more spremeniti niti dejstvo, da je pri nekaterih pojmih za moj okus navedenih preveč strani brez jasnega razlikovanja njihove relevantnosti, kar bi bilo v naslednji izdaji smiselno preseči s tem, da bi se (naj)bolj relevantne strani poudarile z odebeljeno ali ležečo pisavo ali kako drugače, kar bi bralcu z vidika iskanih vsebin omogočilo enostavno razlikovanje med bolj in manj pomembnimi mesti v komentarju. Prav tako bi bilo smiselno v naslednji izdaji narediti ločene sezname literature, predpisov in sklepov, odločb ter sodb in drugih relevantnih dokumentov. Komentar namreč v poglavju "Viri in literatura" vsebuje zgolj dva seznama, pri čemer so na prvem skupaj navedeni literatura (domače in tuje knjige ter članki), predpisi (EU in Republike Slovenije), smernice in drugi viri mehkega prava Evropske komisije, odločbe Državne revizijske komisije in drugi relevantni dokumenti, medtem ko so na drugem seznamu navedene sodbe Sodišča EU.

¹ Basta Trtnik, M., Kostanjevec, V., Matas, S., Potočnik, M., in Skok Klima, U.: Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem, 1. izdaja. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016.

² Ur. l. RS, št. 91/15.

³ Prvi odstavek 1. člena ZJN-3.

⁴ Glejte Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, št. 430-190/2017/15, ki ga je konec septembra 2017 objavil direktorat za javno naročanje.

⁵ ZJN je bil sprejet leta 1997 (Ur. l. RS, št. 24/97), ZJN-1 leta 2004 (Ur. l. RS, št. 39/00), ZJN-2 leta 2006 (Ur. l. RS, št. 128/06) in ZJN-3 leta 2015 (Ur. l. RS, št. 91/15).

⁶ ZJN sicer ni bil noveliran v pravem pomenu besede, so se pa nekatere njegove določbe prenehale uporabljati z uveljavitvijo Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN, Ur. l. RS, št. 78/97), ZJN-1 je bil noveliran enkrat (Ur. l. RS, št. 2/04), ZJN-2 je bil noveliran kar petkrat, enkrat pa je vanj poseglo Ustavno sodišče in enkrat Zakon o državni upravi (Ur. l. RS, št. 16/08, 19/10, 18/11, 43/12 - odl. US, 90/12, 12/13, 19/14 in 90/14 - ZDU-1I).

⁷ Kot splošna oziroma klasična direktiva je mišljena Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28. marec 2014, str. 65), kot posebna sektorska oziroma infrastrukturna direktiva pa je mišljena Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28. marec 2014, str. 243).

⁸ Pri nas na primer ZJN-3 obravnavajo še Kranjc, V.: Zakon o javnem naročanju s komentarjem, 1. izdaja. IUS Software (GV Založba), Ljubljana 2016; Čampa, M.: Velika zbirka vzorcev in dokumentov v postopkih javnega naročanja 2016 po novem Zakonu o javnem naročanju - ZJN-3, s komentarjem in konkretnimi navodili, 1. izdaja. Založba Reforma, Ljubljana 2016; Ravnikar Šurk, M.: Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem (e-gradivo). Verlag Dashofer, Ljubljana 2016.

⁹ Na primer v komentarju določbe o naročilih, ki jih subvencionirajo ali sofinancirajo naročniki, pogrešam vsaj omembo, če ne že osnovne razlage problematike državnih pomoči.

Vir: Pravna praksa - 2018, številka 10, stran 33, avtor: dr. Aleš Ferčič, dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Mariboru.