V gradbenih projektih se srečujemo z različnimi vrstami tveganja, od plačilnega tveganja do tveganj dobre izvedbe, pravočasnih rokov, odprave napak … Nekatera tveganja so na strani naročnika, druga na strani izvajalcev, podizvajalcev, dobaviteljev, in če temu dodamo še tveganje zaradi tujih, ne dobro poznanih partnerjev ali morda tujega prava, smo pred kompleksnim vprašanjem – kako se zaščitimo pred vsemi dejavniki tveganj (ali vsaj zmanjšamo njihovo tveganje).

Uporaba bančne garancije je v tem pogledu precej uveljavljena praksa, najverjetneje tudi zaradi njene umeščenosti v sistem javnega naročanja, medtem ko je dokumentarni akreditiv neupravičeno prezrt instrument zavarovanja tveganj.

• Kaj je akreditiv in katera tveganja z njim zavarujemo

Najpomembneje je, da je akreditiv nepreklicno bančno jamstvo, regulirano z mednarodnimi, po vsem svetu uporabljenimi pravili (MTZ, EPO 600), ki upravičencu (izvajalcu, dobavitelju….) zagotavlja, da bo prejel plačilo, ko bo z dogovorjenimi dokumenti v dogovorjenem roku izkazal opravljeno storitev/dobavo.

• Zakaj pravimo, da akreditiv uravnoteženo varuje interese vseh pogodbenih strank

– Naročniku (investitorju) zagotavlja, da bo delo opravljeno kakovostno in v dogovorjenih rokih, plačilo pa opravljeno šele takrat, ko bo izvajalec izpolnil (in z dokumenti dokazal) v akreditivu dogovorjeno storitev (v predpisanem obsegu, načinih, dogovorjenih rokih ...). Hkrati mu omogoča tudi financiranje s kreditom za odprtje akreditiva in odlogom plačila do 180 dni, s čimer lažje uravnava svoje plačilne tokove.

– Izvajalcu storitve/dobavitelju blaga akreditivna banka jamči, da bo, če bo pravočasno opravil svojo storitev in to izkazal s predložitvijo v akreditivu dogovorjenih dokumentov, prejel plačilo ne glede na status naročnika, saj mu to plačilo nepreklicno jamči banka. Za izvajalca je prejeti akreditiv lahko tudi dodatno zavarovanje pri njegovem financiranju (odkup terjatev, terjatev v zavarovanje …) ali poplačilu podizvajalcev, dobaviteljev …

– Podizvajalcu (dobavitelju) lahko izvajalčeva banka z različnimi produkti (asignacija plačil na projektni račun, odstop priliva po akreditivu, prenos akreditiva) prav tako garantira plačila v okviru prejetega akreditiva.

Z namenom, da se tudi na področju gradbeništva izboljša plačilna nedisciplina ter hkrati zavarujejo naročnikova tveganja, smo v sodelovanju z ZBS in NLB v osnutke gradbenih pogodb vključili akreditiv kot način plačila pogodbenih obveznosti. Seveda se akreditivni pogoji lahko prilagodijo vsaki posamezni gradbeni pogodbi, zato sta nasvet in praksa v NLB, da se še pred podpisom pogodbe pripravi osnutek akreditiva, ki je potem sestavni del pogodbe, s čimer se preprečijo morebitne prihodnje nejasnosti glede plačila. V NLB poudarjajo, da se akreditivi v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo tudi kot instrument financiranja, tako za naročnika (financiranje investicije, kredit za kritje akreditiva z odloženim polaganjem kritja) kot tudi za izvajalca (odkup terjatev). Stroški akreditivnega poslovanja so relativno nizki in že dolgo ne velja več prepričanje, da je akreditiv drag instrument.

Za konec še spodbudna informacija, da smo v NLB pri gradbenih projektih fizičnih oseb (gradnja, nakup, adaptacija), financiranih s krediti, v večino primerov (zlasti za hiše na ključ) že vključili akreditiv in je odziv tako investitorjev kot izvajalcev izjemen.

Verjamemo, da bomo sledili prednostim uporabe akreditiva za vse deležnike v gradbenem projektu in tuji praksi, kjer je akreditiv, prav tako kot garancija, nepogrešljiv element gradbenih pogodb.

Pridružite se nam na 6. dnevih gradbenega prava, kjer bomo med drugim govorili tudi o uporabni vrednosti akreditivov. 

Vir: Helena Belingar, NLB d. d, Ljubljana