Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je predlagalo spremembe in dopolnitve zakona (ZGD-1M), s katerimi si prizadeva uskladiti nacionalno zakonodajo z direktivami Evropske unije, izboljšati preglednost poslovanja podjetij in spodbujati enakost spolov v korporativnem upravljanju.

Cilji predlagane novele so predvsem uskladitev slovenskega pravnega reda z evropsko zakonodajo, in sicer z direktivami 2021/2101/EU, 2022/2464/EU in 2022/2381/EU, zagotoviti pravno podlago za poročanje o davčnih informacijah v zvezi z dohodki gospodarskih družb, okrepiti preglednost poslovanja največjih gospodarskih družb, povečati javni nadzor nad poslovanjem družb ter s poročanjem o davčnih informacijah spodbuditi, da družbe plačajo davke tam, kjer ustvarijo dobičke, spodbujati družbeno odgovornost podjetij, izboljšati korporativno upravljanje gospodarskih družb in doseči bolj uravnoteženo zastopanost spolov na najvišjih vodilnih položajih in med člani organov vodenja in nadzora v gospodarskih družbah.

Poročanje o dohodkih največjih podjetij

V skladu z Direktivo 2021/2101/EU spremembe uvajajo obvezno javno poročanje o dohodkih za največja podjetja po posameznih državah. Podjetja, ki morajo pripraviti konsolidirana računovodska poročila z letnim prometom, ki presega 750 milijonov evrov v dveh zaporednih letih, bodo morala javno razkriti podatke o davčnih dohodkih. Ta ukrep je namenjen povečanju preglednosti in zagotavljanju, da podjetja plačujejo davke tam, kjer ustvarjajo dobičke. Vključene so tudi podružnice matičnih podjetij, ki niso iz EU in ki izpolnjujejo te pogoje, s čimer se zagotovi celovita preglednost v mednarodnih podjetjih.

Za zagotovitev skladnosti spremembe uvajajo kazni za podjetja, ki ne izpolnjujejo novih zahtev glede poročanja. Te vključujejo globe za neobjavo poročil o dohodkih in trajnostnosti, kot to zahteva zakon. Ta pravna okrepitev zagotavlja, da podjetja resno upoštevajo te obveznosti in se držijo novih standardov.

Spremembe tudi določajo, da morajo biti vsa zahtevana poročila, vključno s poročili o dohodkih in trajnostnosti, javno dostopna na spletni strani podjetja in prek Poslovnega registra Slovenije (AJPES) najmanj pet let. To zagotavlja trajen javni dostop do ključnih informacij o podjetjih, kar povečuje preglednost in omogoča boljši nadzor javnosti in deležnikov.

Poročanje o trajnostnosti

V skladu z Direktivo 2022/2464/EU predlagane spremembe širijo zahteve za poročanje o trajnostnosti na vsa velika podjetja in od leta 2026 tudi na mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi, razen mikro podjetij. Nove zahteve vključujejo podrobne trajnostne dejavnike, kot so okolijski, socialni in upravljavski (ESG) vidiki, ki jih je treba vključiti v poslovne modele in strategije. Ta širši obseg si prizadeva izboljšati kakovost in doslednost poročanja o trajnostnosti, s čimer se olajša ocenjevanje uspešnosti in tveganj, povezanih s trajnostjo, za deležnike.

Spremembe poudarjajo vlogo pooblaščenih revizorjev pri zagotavljanju verodostojnosti poročil o trajnostnosti. Revizorji bodo zdaj morali pregledati in podati mnenje o skladnosti poročil o trajnostnosti z uveljavljenimi standardi. Ta sprememba si prizadeva izboljšati zanesljivost in verodostojnost poročil o trajnostnosti ter povečati zaupanje deležnikov v razkrite informacije.

Uravnotežena spolna zastopanost

V skladu z Direktivo 2022/2381/EU predlagane spremembe določajo, da morajo podjetja, ki kotirajo na borzi, ter podjetja z večinsko državno ali lokalno lastništvo, do leta 2026 doseči uravnoteženo spolno zastopanost v vodstvenih vlogah. Tako mora biti vsaj 40 odstotkov neizvršnih direktorjev in 33 odstotkov izvršnih in neizvršnih direktorjev skupaj iz manj zastopanega spola. S to spremembo si zakonodajalec prizadeva spodbuditi raznolikost v korporativnem vodstvu in zagotoviti ustrezno zastopanost obeh spolov v procesih odločanja.

Druga pomembna sprememba določa, da morajo vsa podjetja in samostojni podjetniki posamezniki na poslovnih naslovih vidno označiti svoje poslovne identifikacijske podatke. Ta zahteva je namenjena povečanju preglednosti in odgovornosti, saj omogoča deležnikom in javnosti lažje prepoznavanje poslovnih subjektov. Neupoštevanje te določbe bo sankcionirano, kar poudarja pomen vidne poslovne identifikacije.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M).