Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) določa izvrševanje kazenskih sankcij in drugih ukrepov, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku, ter tudi sankcij, varstvenih in vzgojnih ukrepov, izrečenih v postopku o prekršku ali v kakšnem drugem postopku. Državni zbor RS je 17. septembra 2024 sprejel s strani Ministrstva za pravosodje predlagano novelo zakona (ZIKS-1I), katere cilj je omiliti posledice prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in pomanjkanja pravosodnih policistov. Sprememba zakona želi omogočati izvajanje zakonsko določenih del in nalog v primerih izrednega varnostnega poslabšanja razmer v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov v povezavi s prezasedenostjo, zakonodajalec pa si prizadeva tudi izboljšati pogoje za varnejše prestajanje kazni zaprtim osebam.

Zakon opredeljuje pojem zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora. Okoliščine za nastanek zaostrenih varnostnih razmer nastanejo, ko delež zaprtih oseb na posameznega pravosodnega policista ali zasedenost zavodov za prestajanje kazni zapora onemogočata varno in funkcionalno bivanje varovanih oseb. Vlada RS lahko ob izpolnjenih pogojih z odlokom ugotovi nastop zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora in določi uporabo enega ali več začasnih ukrepov, način izvajanja vsakega od njih in čas njihovega trajanja.

Prekinitev prestajanja kazni zapora in možnost odloga nastopa kazni zapora

S sprejetim zakonom se dodaja pravna podlaga za prekinitev prestajanja kazni zapora zaradi prezasedenosti. Ukrep prekinitve prestajanja kazni se je že v času epidemije covida-19 pokazal kot učinkovit ukrep za zmanjševanje prezasedenosti in posledično lažje zagotavljanje varnosti, kakor tudi dostojnega prestajanja kazni zaprtim osebam. Ob upoštevanju vseh varnostnih zadržkov pri odločanju o prekinitvi kazni posameznemu obsojencu večjih kršitev takrat ni bilo zaznati.

Nov pa je tudi ukrep odložitve nastopa kazni obsojencem, ki so na prostosti, in osebam, ki jim je odrejen nadomestni zapor. Tako se začasno rešujejo težave s pomanjkanjem prostora v zavodih za prestajanje kazni zapora in pravosodnih policistov. Poudariti je treba, da začasni odlog nastopa kazni in nadomestnega zapora ne velja za osebe, ki so v priporu.

Predčasni odpust in alternativna izvršitev kazni

Direktor zavoda za prestajanje kazni ima po pridobitvi mnenj strokovnih delavcev možnost predčasno odpustiti obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve tretjini kazni. S predlagano spremembo se je največji čas predčasnega odpusta spremenil iz treh na šest mesecev pred iztekom kazni. To je zlasti pomembno pri daljših prostostnih kaznih.

Vlaganje prošenj med prestajanjem kazni zapora

S spremembo zakona se uresničujeta tudi dve odločbi Ustavnega sodišča RS z dodajanjem možnosti vlaganja prošenj obsojencev za izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom in prošenj za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist tudi v času prestajanja kazni zapora. Možnost obsojenca glede prošnje za izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom se izenačuje z možnostjo, ki velja za zapor ob koncu tedna, saj gre v bistvenem za enaka položaja. Obsojenec bo lahko odslej za tako spremembo zaprosil tudi v času, ko je že nastopil kazen zapora, po prejšnji ureditvi pa je to bilo mogoče predlagati le v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe.

Na enak način se izenačuje režim glede prošnje za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist. Obsojenec bo lahko torej zaprosil za tako spremembo tudi, ko je že nastopil kazen zapora. V odločbi je Ustavno sodišče RS zapisalo, da ureditev, ki ne vsebuje mehanizma za izključitev nevarnosti, da zaradi poteka časa (15 dni) vsebinska odločitev o predlogu sploh ne bo sprejeta, pravico obsojenca do sodnega varstva izvotli.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.