Ministrstvo za finance je pripravilo predlog povsem novega Zakona o individualnih naložbenih računih (ZINR), s katerim uvaja individualne naložbene račune (INR), namenjene za spodbudo dolgoročnega varčevanja v finančnih instrumentih, razvoju slovenskega trga kapitala in razširitvi možnosti za alokacijo prihrankov prebivalstva ter virov financiranja gospodarstva. Uvedba INR velja za enega od najpomembnejših podpornih ukrepov Strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023–2030 in sledi ureditvam v drugih državah članicah EU.

INR se uvaja kot posebna oblika varčevalnega računa, ki omogoča vlaganje v paleto finančnih instrumentov pod jasno določenimi pogoji. Ključne prednosti so poenostavljeni davčni postopki, ugodnejša davčna obravnava, prožnost pri upravljanju naložb in poudarek na varovanju vlagateljev. Z zakonom se vlagatelju omogoča, da svoja sredstva na INR samostojno upravlja ali pa jih zaupa v profesionalno upravljanje na INR ponudniku storitev. Način upravljanja sredstev je tako prilagojen različnim potrebam in znanju vlagateljev. Sredstva na INR so ločena od drugih sredstev vlagatelja in od ponudnika INR.

Pogoji za odprtje računa

Predlog zakona pogojuje odprtje INR s tem, da je fizična oseba zavezana za plačilo dohodnine od vseh dohodkov v Sloveniji, torej da je tukajšnji davčni rezident. Izrecno se prepoveduje odprtje INR za namene opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali druge dejavnosti. Ena oseba ima lahko hkrati odprt samo en INR, razen ko gre za prenos INR na drugega ponudnika.

INR je strogo oseben račun, kar pomeni, da ga ni mogoče prenesti na drugo osebo in ima lahko samo enega imetnika. Zasnovan je kot dolgoročen varčevalni instrument, ki je namenjen posameznikom in ne podjetjem. Omejitve na en račun in neprenosljivost zagotavljajo preglednost in varnost sistema ter da se uporablja za namen, za katerega je bil zasnovan.

Sistem vplačil in omejitev ter dovoljene naložbe

Določeni so finančni instrumenti, v katere se bo lahko nalagalo prek INR. Gre za delnice, obveznice, zakladne menice, enote kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in ETF-i, ki kotirajo na organiziranih trgih ali drugem večstranskem sistemu trgovanja v EU, EGP ali OECD.

Zakon ureja sistem vplačil na INR z natančno določenimi omejitvami: v prvem koledarskem letu po odprtju računa bo najvišje dovoljeno vplačilo 20.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu pa bo dovoljeno vplačilo omejeno na 5.000 evrov. Skupna vsota vseh vplačil v celotnem obdobju trajanja INR ne bo smela preseči 150.000 evrov. Ponudnik bo zakonsko obvezan zavrniti vsako vplačilo, ki bi preseglo katerokoli od navedenih omejitev. Pomembno je omeniti še, da bodo vplačila dovoljena izključno v evrih.

Skupna vrednost sredstev na INR ne bo omejena, kar pomeni, da bo lahko vrednost sredstev zaradi donosov presegla vsoto vplačil. Namen omejitev vplačil na INR je zagotoviti ravnotežje med spodbujanjem dolgoročnega varčevanja in naložb na finančnih trgih ter zagotavljanjem, da davčne ugodnosti, ki jih prinaša INR, preveč ne obremenjujejo državnega proračuna. Omejitve vplačil bodo tudi preprečevale, da bi premožnejši posamezniki z izjemno velikimi vplačili čezmerno izrabili davčne ugodnosti, hkrati pa bodo omejitve vplačil dovolj visoke, da bodo spodbudile večino vlagateljev k sodelovanju na kapitalskih trgih.

Upravljanje računa in nadzorni sistem

Za upravljanje sredstev na računu zakon določa dve možnosti: samostojno upravljanje imetnika prek storitve borznega posredovanja, kjer imetnik sam sprejema naložbene odločitve in daje naročila za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, ali upravljanje s strani ponudnika prek storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, kjer ponudnik upravlja sredstva v skladu s pooblastilom imetnika. Za nadzor nad ponudniki INR zakon pooblašča Agencijo za trg vrednostnih papirjev, določene pa so tudi njene pristojnosti in možni ukrepi v primeru kršitev.

Vir: Zakon o individualnih naložbenih računih (ZINR).