Mehanizem popravnih ukrepov (angl. self-cleaning) izhaja iz Direktive 2014/24/EU in spodbuja gospodarski subjekt k predložitvi dokazov, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju upoštevnega neobveznega razloga za izključitev.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)¹ pozna obvezne (obligatorne) razloge za izključitev in neobvezne (fakultativne) razloge za izključitev. Tako eni kot tudi drugi gospodarskemu subjektu onemogočajo sodelovanje v postopkih javnega naročanja. V primeru obstoja razloga za izključitev mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

ZJN-3 omogoča, da se pri določenih razlogih za izključitev uporabi popravni mehanizem, ki daje gospodarskemu subjektu možnost, da v primeru ugotovljenih kršitev, ki bi povzročile izključitev iz postopka javnega naročanja, dokaže, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju izločitvenih razlogov. V začetku veljavnosti ZJN-3 je bil popravni mehanizem mogoč le pri fakultativnih razlogih za izključitev, pri obveznih razlogih za izključitev pa je lahko gospodarski subjekt saniral neželeno stanje le v primeru kaznovanosti. Počasi se je možnost popravnega mehanizma širila tudi na obvezne razloge za izključitev.

Dolgo ni bilo jasno, do katerega trenutka mora gospodarski subjekt predložiti dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost. Jasno določbo je prinesel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3D),² ki je izrecno navedel, da lahko gospodarski subjekt to stori najpozneje do roka za oddajo prijav ali ponudb. Gospodarski subjekt mora tako do roka za prejem prijav ali ponudb predložiti dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju izključitvenih razlogov. Za zadostne ukrepe šteje plačilo ali zaveza plačati vso škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem ali kršitvijo, aktivno sodelovanje s preiskovalnimi organi za celotno razjasnitev dejstev in okoliščin ter sprejetje konkretnih, tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ustreznih za preprečitev nadaljnjih kaznivih dejanj ali kršitev.³

Popravni mehanizem se lahko uporablja tako v fazi pregledovanja ponudb kot tudi pri preverjanju ustreznosti izvajalca in morebitnih njegovih podizvajalcev v času izvajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila oziroma okvirnega sporazuma.  V primerih javnih naročil za izvajanje podpornih aktivnosti naročnika pa je naročnik dolžan celo periodično, tj. vsakih šest mesecev, preveriti, ali na dan preverjanja obstajajo razlogi za izključitev.⁴

Kaj je novega glede davčnega razloga za izključitev?

V primeru neizpolnjevanja obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, to je pri tako imenovanem davčnem razlogu za izključitev, je dolgo veljalo, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju ugotovi, da ta ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 evrov ali več. Zakon je še določal, da se šteje, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.

Pri tako imenovanem davčnem razlogu za izključitev zakon popravnega mehanizma ni poznal. ZJN-3D, ki je v uporabi od 2. aprila 2023, je v zvezi s tako imenovanim davčnim razlogom za izključitev prinesel spremembe. Zakonodajalec je dopolnil drugi odstavek 75. člena ZJN-3 z navedbo, da se gospodarskega subjekta ne izloči, če gospodarski subjekt do roka za oddajo prijav ali ponudb poravna neplačane zapadle obveznosti, ki znašajo 50 evrov ali več, in predloži vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do roka za oddajo prijave ali ponudbe. Gospodarski subjekt mora tako do roka za oddajo prijav ali ponudb sanirati neželeno stanje, ki bi zanj pomenilo izključitev iz postopka, in že v ponudbi predložiti dokazila.

Do vnovičnih sprememb pri tako imenovanem davčnem razlogu za izključitev je prišlo zaradi letošnjih poletnih poplav, zaradi katerih je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F)⁵ med drugimi začasnimi ukrepi določil prehodno ureditev javnih naročil v primerih odprave posledic poplav v avgustu 2023. Od 11. avgusta 2023 pa do 31. decembra 2023 se tako ne glede na določbe ZJN-3 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 evrov ali več ali če na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.

Iz navedenega izhaja, da je popravni mehanizem pri tako imenovanem davčnem razlogu možen tudi po roku za oddajo ponudb in velja za vse naročnike in ponudnike ter ne zgolj tiste, ki so bili prizadeti v poplavah. Za omejeno obdobje – torej le do konca leta 2023 – in le v primeru tega izločitvenega razloga lahko naročnik gospodarskemu subjektu določi največ 30-dnevni rok, v katerem mora subjekt obveznosti izpolniti. Če naročnik oceni, da dokazi, ki jih je predložil gospodarski subjekt, zadoščajo, gospodarskega subjekta ne glede na obstoj razlogov za izključitev, ne izključi iz postopka javnega naročanja. Če pa naročnik oceni, da ukrepi ne zadoščajo, gospodarskemu subjektu pošlje utemeljitev take odločitve.

Sklep

K izključitvi gospodarskega subjekta je naročnik zavezan, če je gospodarski subjekt izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnih naročil. V primeru obstoja preostalih izključitvenih razlogov mu tega ni treba storiti, če ponudnik uveljavlja popravni mehanizem in do roka za oddajo prijav ali ponudb naročniku predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev. Zgolj pri tako imenovanem davčnem razlogu za izključitev in samo do 31. decembra 2023 pa lahko naročnik ustrezna dokazila zahteva tudi po roku za oddajo ponudb ali prijav.

¹ Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 69/19 – odl. US, 49/20 – ZIUZEOP, 80/20 – ZIUOOPE, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 112/21 – ZNUPZ, 121/21, 206/21 – ZDUPŠOP, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 28/23, 88/23 – ZOPNN-F in 95/23 – ZIUOPZP.

² Uradni list RS, št. 28/23.

³ Deveti odstavek 75. člena ZJN-3.

⁴ Po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma se preverjanje opravi na podlagi pogodbenega določila o razveznem pogoju iz 67. in 67.a člena ZJN-3.

⁵ Uradni list RS, št. 88/23 in 95/23 – ZIUOPZP.

Avtorica: Maja Prebil