Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Javno naročilo: različne vrste postopkov javnega naročanja
Objavljeno: 28. 8. 2023
Javno naročilo: nekateri subjekti so obvezani k javnemu naročanju. Ščiti jih sodno varstvo v postopkih javnega naročanja. Poznamo več vrst postopkov.
Javno naročilo je v bistvu pisno sklenjena pogodba med enim ali več gospodarskimi subjekti na eni strani ter enim ali več naročniki na drugi. Če bi poenostavili, bi lahko rekli, da je tovrstno naročanje obveza za vse tiste subjekte, ki jih večinoma financirajo ali upravljajo oziroma nadzirajo državni ali lokalni organi ter druge osebe, ki so povezane z javnim pravom. Seveda pa bi to, kdo so zavezanci za tovrstno obliko naročanja, lahko opisali tudi podrobneje.
Vse omenjene subjekte varuje sodno varstvo v postopkih javnega naročanja, poznamo pa različne vrste postopkov javnega naročanja.
Kot smo že izpostavili, je tako sklenjena pogodba med različnimi subjekti nujna za zavezance za tovrstno naročanje. Predmet tovrstnih naročil pa so različne vrste gradenj, pa tudi dobava blaga in izvajanje različnih storitev. Toda kdo so omenjeni zavezanci, če jih opredelimo natančneje?
To so:
Poznamo več vrst postopkov javnega naročanja. V grobem bi jih lahko razdelili na 8 skupin:
Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti imenujemo tudi omejeni postopek. Omejeni zato, ker mora zainteresirani subjekt ob prijavi na razpis priložiti informacije v katerih lahko naročnik preveri njihovo sposobnost za izvedbo naročila. Naročnik mora v tem primeru zainteresirani subjekt povabiti k sodelovanju, lahko omeji tudi število primernih kandidatov.
Konkurenčni dialog je uporaben predvsem v primerih, ko naročnik ni zmožen opredeliti sredstev s katerimi bi bilo mogoče zadovoljiti njegove potrebe ali pa ne zna presoditi, kakšne tehnične, finančne ali pravne rešitve so dostopne na trgu. Ta vrsta postopka javnega naročanja se uporablja predvsem takrat, ko naročnik pričakuje, da bo skozi proces potrebnega precej prilagajanja.
Postopek partnerstva za inovacije spodbuja sodelovanje med javnimi naročniki in gospodarskimi subjekti pri razvoju inovativnih rešitev za specifične izzive. Naročnik in ponudniki delujejo kot partnerji, skupaj razvijajo nove produkte ali storitve ter preizkušajo inovativne rešitve. Ta pristop omogoča prilagodljivost in izmenjavo znanja ter prispeva k napredku na področjih, ki zahtevajo nove rešitve, ki jih na trgu še ni.
Konkurenčni postopek s pogajanji je posebna oblika postopka javnega naročanja, ki omogoča naročniku, da se s ponudniki pogaja glede tehničnih rešitev, cen in pogojev. Po začetni objavi razpisa naročnik izvede kroge pogajanj, v katerih se prilagajajo zahteve glede na ponudbe. Pogajanja omogočajo večjo prilagodljivost in optimizacijo rešitev. Po zaključku pogajanj ponudniki oddajo končne ponudbe, nato pa naročnik izbere najugodnejšega ponudnika.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave vključuje le subjekte, katere je k sodelovanju povabil naročnik. Da je takšen postopek sploh mogoč, mora za to biti zakonska podlaga. Uporablja se na primer takrat, ko naročnik ni prejel nobene ponudbe ali pa so vse prejete ponudbe neprimerne, če gre za naročila, ki so povezana s tehničnimi, umetniškimi ali drugimi avtorskimi pravicami in podobno.
Postopek s pogajanji po predhodni objavi pa lahko uporabimo le, ko gre za naročila na infrastrukturnem področju. V njem lahko v prvem delu sodelujejo le povabljeni subjekti, kasneje pa tudi drugi zainteresirani subjekti. Obvezen del tovrstnega postopka so pogajanja.
Postopek oddaje naročila male vrednosti pa je najbolj poenostavljena vrsta postopka javnega naročanja na nacionalni ravni. Naročnik mora v tem primeru na omenjenem portalu objaviti obvestilo o naročilu male vrednosti, sledi odpiranje ponudb, ki mora biti vidno vsem zainteresiranim, postopek pa se zaključi z obvestilom o oddaji naročila. Le-te lahko poteka tudi v več krogih.
Glede na to, da gre pri javnih naročilih za specifične procese, je v koncept vedno vključeno tudi sodno varstvo v postopkih javnega naročanja. To se uporablja pri vseh tovrstnih postopkih.
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) ureja pravno področje v primeru kršitev, ki nastajajo v tovrstnih postopkih tako pri postopku naročanja kot pri samemu izvajanju naročila. Nadzor se izvaja v sklopu predrevizijskega postopka pred naročnikom in revizijskega postopka pred DKOM (Državna revizijska komisija). Za oboje je potrebno vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku. Od leta 2021 pa je mogoče v določenih primerih zoper odločitev DKOM vložiti tudi ugotovitveno tožbo. Le-ta se odda Upravnemu sodišču v Ljubljani.
Najhujše kršitve tovrstne zakonodaje se urejajo skozi sodni postopek, ki v prvi fazi poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Kasneje pa se lahko postopek nadaljuje pred krajevno oziroma stvarno pristojnim sodiščem, kjer je mogoče uveljavljati tudi povračilo škode.
Javno naročilo ima svoje specifike na različnih ravneh
Javno naročilo je v bistvu pisno sklenjena pogodba med enim ali več gospodarskimi subjekti na eni strani ter enim ali več naročniki na drugi. Če bi poenostavili, bi lahko rekli, da je tovrstno naročanje obveza za vse tiste subjekte, ki jih večinoma financirajo ali upravljajo oziroma nadzirajo državni ali lokalni organi ter druge osebe, ki so povezane z javnim pravom. Seveda pa bi to, kdo so zavezanci za tovrstno obliko naročanja, lahko opisali tudi podrobneje.
Vse omenjene subjekte varuje sodno varstvo v postopkih javnega naročanja, poznamo pa različne vrste postopkov javnega naročanja.
Javno naročilo: kdo je zavezan za tovrstno naročanje?
Kot smo že izpostavili, je tako sklenjena pogodba med različnimi subjekti nujna za zavezance za tovrstno naročanje. Predmet tovrstnih naročil pa so različne vrste gradenj, pa tudi dobava blaga in izvajanje različnih storitev. Toda kdo so omenjeni zavezanci, če jih opredelimo natančneje?
To so:
- različni organi Republike Slovenije,
- organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
- različne osebe javnega prava, kot so denimo javni skladi in agencije ter tovrstni (gospodarski) zavodi,
- preostale pravne osebe, ki so jih ustanovile osebe javnega prava, da bi zadovoljevale potrebe splošnega interesa, ki niso poslovne ali industrijske narave ter so večinoma financirane s strani države ali lokalnih organov ter drugih oseb, ki spadajo pod to vejo prava,
- različna javna podjetja, ki delujejo na področju infrastrukture in so dobila posebne ali izključne pravice s strani države oziroma državnega organa,
- pa tudi vse ostale pravne osebe, ki sicer ne sodijo med tovrstne zavezance, a so njihova naročila v danem trenutku subvencionirana ali sofinancirana s strani omenjenih organov. Ob tem morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 23. člena ZJN-3.
Vrste postopkov javnega naročanja
Poznamo več vrst postopkov javnega naročanja. V grobem bi jih lahko razdelili na 8 skupin:
- odprti postopek,
- omejeni postopek,
- konkurenčni dialog,
- partnerstvo za inovacije,
- konkurenčni postopek s pogajanji,
- postopek s pogajanji brez predhodne objave,
- postopek s pogajanji po predhodni objavi,
- postopek oddaje naročila male vrednosti.
Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti imenujemo tudi omejeni postopek. Omejeni zato, ker mora zainteresirani subjekt ob prijavi na razpis priložiti informacije v katerih lahko naročnik preveri njihovo sposobnost za izvedbo naročila. Naročnik mora v tem primeru zainteresirani subjekt povabiti k sodelovanju, lahko omeji tudi število primernih kandidatov.
Konkurenčni dialog je uporaben predvsem v primerih, ko naročnik ni zmožen opredeliti sredstev s katerimi bi bilo mogoče zadovoljiti njegove potrebe ali pa ne zna presoditi, kakšne tehnične, finančne ali pravne rešitve so dostopne na trgu. Ta vrsta postopka javnega naročanja se uporablja predvsem takrat, ko naročnik pričakuje, da bo skozi proces potrebnega precej prilagajanja.
Postopek partnerstva za inovacije spodbuja sodelovanje med javnimi naročniki in gospodarskimi subjekti pri razvoju inovativnih rešitev za specifične izzive. Naročnik in ponudniki delujejo kot partnerji, skupaj razvijajo nove produkte ali storitve ter preizkušajo inovativne rešitve. Ta pristop omogoča prilagodljivost in izmenjavo znanja ter prispeva k napredku na področjih, ki zahtevajo nove rešitve, ki jih na trgu še ni.
Konkurenčni postopek s pogajanji je posebna oblika postopka javnega naročanja, ki omogoča naročniku, da se s ponudniki pogaja glede tehničnih rešitev, cen in pogojev. Po začetni objavi razpisa naročnik izvede kroge pogajanj, v katerih se prilagajajo zahteve glede na ponudbe. Pogajanja omogočajo večjo prilagodljivost in optimizacijo rešitev. Po zaključku pogajanj ponudniki oddajo končne ponudbe, nato pa naročnik izbere najugodnejšega ponudnika.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave vključuje le subjekte, katere je k sodelovanju povabil naročnik. Da je takšen postopek sploh mogoč, mora za to biti zakonska podlaga. Uporablja se na primer takrat, ko naročnik ni prejel nobene ponudbe ali pa so vse prejete ponudbe neprimerne, če gre za naročila, ki so povezana s tehničnimi, umetniškimi ali drugimi avtorskimi pravicami in podobno.
Postopek s pogajanji po predhodni objavi pa lahko uporabimo le, ko gre za naročila na infrastrukturnem področju. V njem lahko v prvem delu sodelujejo le povabljeni subjekti, kasneje pa tudi drugi zainteresirani subjekti. Obvezen del tovrstnega postopka so pogajanja.
Postopek oddaje naročila male vrednosti pa je najbolj poenostavljena vrsta postopka javnega naročanja na nacionalni ravni. Naročnik mora v tem primeru na omenjenem portalu objaviti obvestilo o naročilu male vrednosti, sledi odpiranje ponudb, ki mora biti vidno vsem zainteresiranim, postopek pa se zaključi z obvestilom o oddaji naročila. Le-te lahko poteka tudi v več krogih.
Sodno varstvo v postopkih javnega naročanja
Glede na to, da gre pri javnih naročilih za specifične procese, je v koncept vedno vključeno tudi sodno varstvo v postopkih javnega naročanja. To se uporablja pri vseh tovrstnih postopkih.
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) ureja pravno področje v primeru kršitev, ki nastajajo v tovrstnih postopkih tako pri postopku naročanja kot pri samemu izvajanju naročila. Nadzor se izvaja v sklopu predrevizijskega postopka pred naročnikom in revizijskega postopka pred DKOM (Državna revizijska komisija). Za oboje je potrebno vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku. Od leta 2021 pa je mogoče v določenih primerih zoper odločitev DKOM vložiti tudi ugotovitveno tožbo. Le-ta se odda Upravnemu sodišču v Ljubljani.
Najhujše kršitve tovrstne zakonodaje se urejajo skozi sodni postopek, ki v prvi fazi poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Kasneje pa se lahko postopek nadaljuje pred krajevno oziroma stvarno pristojnim sodiščem, kjer je mogoče uveljavljati tudi povračilo škode.