Odločitev o oddaji javnega naročila je transparentna. Postopki javnega naročanja so učinkoviti. Vrste postopkov javnega naročanja so vnaprej določene.

Odločitev o oddaji javnega naročila in postopki javnega naročanja

Odločitev o oddaji javnega naročila mora biti objavljena najkasneje pet dni po sprejemu. Javno naročilo je odplačna pogodba, sklenjena med enim ali več gospodarskimi akterji, njen predmet je izvedba gradenj, storitev ali dobava blaga. Preprosteje povedano gre za zaporedje pravnih dejanj, s katerimi država oddaja storitve, izvaja gradnje in kupuje blago po vnaprej določenih postopkih. Odločitev se posreduje preko informacijskega portala, na katerega lahko subjekti in zavezanci neposredno pošiljajo dokumentacijo v objavo.
 
Dokumentacija vključuje obvestila, statistične podatke ter vse dostopne informacije v zvezi z objavo. Z dnem objave se ta šteje za vročeno, rok za pravno varstvo pa šteje za vse gospodarske subjekte hkrati. Po oddani odločitvi mora subjekt, ki je podal objavo, v skladu z ZJNPOV ali ZJN-3 izvajalce storitev oziroma dobavitelje izbrati v javnem procesu. Ta večjemu številu ponudnikov dopušča, da vstopijo na trg ter dokažejo konkurenčnost.
 
Poznamo več vrst postopkov javnega naročanja, ki so namenjeni izboru najprimernejšega in stroškovno najučinkovitejšega izvajalca storitev, gradnje ali dobavitelja. Temeljijo na zagotavljanju učinkovite, gospodarne in predvsem transparente porabe sredstev. Hkrati pa so odlična podlaga za partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem.
 

Kateri so postopki javnega naročanja?

 
Odločitev o oddaji javnega naročila gre po posredovanju skozi vnaprej predpisane procese. Vrste postopkov javnega naročanja se po ZJN-3 med seboj razlikujejo. Postopek posredovanja nabave majhne vrednosti je nadvse poenostavljen proces. Uporabi se za storitve, katerih vrednost je na splošnem področju brez DDV enaka ali višja od 20.000 € in nižja od 144.000 € oziroma od 221.000 €. Ta znesek je nekoliko višji pri gradnjah (40.000 € in nižji od 500.000 €) ter na infrastrukturnem področju. Pri razpisu mora subjekt upoštevati kompleksnost objave ter čas, potreben za pripravo prijav in ponudb. Ostali procesi se uporabljajo za vsote, enake mejnim vrednostim ali večje. Te vrednosti zahtevajo obvezno uporabo zakona in morajo izpolnjevati določene pogoje.
 

Vrste postopkov javnega naročanja in kako se med seboj razlikujejo?

 
Postopki javnega naročanja, ki so poleg prej naštetega še v uporabi, so odprti in omejen, konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije in konkurenčni s pogajanji. Poleg tega se uporabljajo še postopek s pogajanji z objavo in s pogajanji brez predhodne objave, okvirni sporazumi ter dinamični nabavni sistem.
 
Odprti postopek omogoča, da ponudbo odda vsak zainteresirani gospodarski ponudnik storitev. Minimalni rok je 35 dni od objave, v nekaterih primerih, z zadovoljivo utemeljitvijo tudi 15 dni. Vsak zainteresiran gospodarski ponudnik odda ponudbo tudi v omejenem postopku. Slednji poteka v dveh ločenih stopnjah. Prva je prejem prijav za sodelovanje, druga pa prejem ponudb. Ponudnik mora vselej priložiti zahtevane informacije, saj bo le na podlagi teh povabljen k sodelovanju.
 
Med vrste postopkov javnega naročanja sodi še konkurenčni dialog, ki se velikokrat uporablja na infrastrukturnem področju, na splošnem pa takrat, ko so za to izpolnjeni ustrezni pogoji. Najpogosteje se implementira, ko se sredstva ne morejo porazdeliti ali se težje presodi o primernih rešitvah podane ponudbe. Takšne razmere so mnogokrat del inovativnih projektov ali tistih, kjer so potrebna prilagoditvena dela. Njegov cilj je ugotoviti in opredeliti najučinkovitejši način za dokončanje gradnje, storitve ali dobave.
 
Odločitev o oddaji javnega naročila spremlja postopek nabave in med najnovejšimi je partnerstvo za inovacije. Ta se uporabi tedaj, ko rešitve na trgu ne zadoščajo potrebi po razvoju tehnološko naprednega proizvoda, gradnje ali storitve. Proces temelji na pravilih, ki se uporabljajo za konkurenčni postopek s pogajanji. Slednji se (upoštevajoč pogoje, opredeljene v 44. členu ZJN-3) uporabni le na splošnem področju. Protokol se med pogajanji razlikuje, saj je poglavitno, da so ta usmerjena v izboljšanje ponudb.
 
Postopek s pogajanji z objavo se uporablja le na infrastrukturnem področju. Poteka na podlagi povabila k sodelovanju, pri katerem lahko sodelujejo zainteresirani gospodarski ponudniki. Okvirni sporazumi zajemajo sporazume med enim ali več gospodarskimi ponudniki oziroma oglaševalskimi subjekti. Predmet tega je opredelitev pogojev, s katerimi se uredi izbor izvajalca storitev, gradnje ali dobavitelja.
 
Med posebnimi načini oddaje pa je dinamični sistem. Slednji v celoti poteka na elektronski način, seveda ob upoštevanju pravil omejenega procesa. Ta dopušča pridobitev bogatega nabora ponudb ter mu zagotovi najučinkovitejšo porabo javnih sredstev. V postopku s pogajanji brez predhodne objave pa pri pogajanjih sodelujejo ponudniki, ki so jih povabili naročniki. Ti procesi so največkrat odvisni od razmer na trgu, obstoj avtorskih pravic ali posebnosti vezane na naravo objave.
 
 

Odločitev o oddaji javnega naročila je pri posameznih postopkih sprejeta s pomočjo tipičnih faz

 
Postopki javnega naročanja imajo različne faze. Prva izmed njih je sprejem notranjih aktov, s katerimi subjekt začne proces oddaje. V ta proces so zajete še analiza trga, izbira procesa in razpis dokumentacije. Sledi mu objava obvestila na Portal ali v Uradni list Evropske unije. Ponudnikom je nato posredovana razpisna dokumentacija in podana dodatna pojasnila.
 
Če pride do sprememb, morajo biti te objavljene, hkrati pa se mora izvajalcem podati primerno dolg rok za odločitev o oddaji javnega naročila. Po izteku roka se odprejo prijave, pri čemer se vodi zapisnik z osnovnimi podatki o ponudbah. Da bi izbrali najboljšo, morajo le te biti ustrezno ocenjene in ovrednotene. V tej fazi se pregledajo ponudbe, ugotavlja izpolnjevanje pogojev ter po želji od ponudnikov storitev zahteva pojasnila ali, v kolikor je to potrebno, dopolnjevanje. Temu sledi izbere najugodnejšega ponudnika.