Postopek javnega naročanja, vrste postopkov in faze postopka javnega naročanja določa ZJN-3. Pri javnem naročilu sodelujeta naročnik in gospodarski subjekt.

Postopek javnega naročanja vodi do racionalne porabe javnih sredstev

Postopek javnega naročanja poteka po natanko določenih pravilih, ki so zajeta v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3). Naročniki se morajo pri javnih naročilih, sklenjenih s pisno odplačno pogodbo z gospodarskimi subjekti na področju gradenj, dobave blaga ali izvajanja storitev, in pri projektnih natečajih, natančno držati teh zakonsko določenih pravil.
Trenutno veljavni ZJN-3 je bil v Državnem zboru RS sprejet 18. novembra 2015, objavljen je bil 30. novembra istega leta v Uradnem listu številka 91, veljati pa je začel 1. aprila 2016. Pri tem je bilo v ta zakon privzetih tudi nekaj direktiv EU, in sicer direktivi Evropskega parlamenta in Sveta ter direktivi EGS, vse direktive pa so bile objavljene v Uradnem listu številka 94 leta 2014. Po letih uporabe se je pokazala potreba po nadgradnji zakona in Državni zbor RS je 13. julija 2021 sprejel spremembe in dopolnitve ZJN-3, ki so v veljavi od 1. januarja lani.
V zvezi z javnimi razpisi je na voljo več vrst postopkov javnega naročanja, vsak postopek pa poteka po natančno določenih fazah postopka javnega naročanja.
 

Postopek javnega naročanja: kdo vse je lahko naročnik? 

To so lahko vsi organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava in pa javna podjetja, ki se ukvarjajo z infrastrukturo. Med javna podjetja spadajo tista, pri katerih imajo organi RS in samoupravnih lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava glavno besedo zaradi lastništva, pravil poslovanja ali finančne vloge.
 
Lahko gre tudi za posameznike ali združenja, ki opravljajo dela na področju infrastrukture in jim je izključne pravice za to dodelil pristojni državni organ.
 
Med osebe javnega prava, ki je širši pojem, se štejejo tiste, katerih namen je izpolnjevanje potreb, ki so v splošnem interesu, niso pa poslovno ali industrijsko naravnane. Poleg tega je to pravna oseba, ki ustvarja več kot polovico prihodkov s financiranjem lokalnih ali državnih organov ali pa katere druge osebe javnega prava. Pri tem imajo lahko ti organi upravljavski nadzor nad njo ali v njen upravni, vodstveni ali nadzorni organ imenujejo več kot polovico članov.
 
Oseba javnega prava je tudi javni sklad, javna agencija in javni zavod ali javni gospodarski zavod. Postopek javnega naročanja se obvezno izpelje v slovenščini, možna pa so nekatera odstopanja, za katera mora ponudnik pridobiti dovoljenje. Tako lahko ponudnik pri tehnični dokumentaciji uporabi tuj jezik, predvsem če v slovenščini ni ustreznega strokovnega izrazja.
 

Katere so vrste postopkov javnega naročanja

Vsi postopki javnega naročanja pri nas morajo biti usklajeni z zakonodajo EU, upoštevati je treba med drugim zlasti prosti pretok blaga in svobodo opravljanja storitev, konkurenčnost, vzajemno priznavanje in nediskriminacijo.
 
Po ZJN-3 poznamo osem vrst postopkov javnega naročanja, to so: odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije, konkurenčni postopek s pogajanji, postopek s pogajanji z objavo, postopek s pogajanji brez predhodne objave in postopek naročila male vrednosti. S tem ko ima javni organ v teh postopkih možnost izbirati med konkurenčnimi podjetji in njihovimi ponudbami, lahko izbere najvišjo kakovost storitve za ustrezno ceno, kar pomeni, da so javna sredstva smotrno porabljena in naložena.
 
Značilnost odprtega postopka je, da se lahko nanj prijavi s svojo ponudbo prav vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje zahteve. V nasprotju s tem pa lahko v omejenem postopku s svojo ponudbo sodelujejo na javnem razpisu le tisti gospodarski subjekti, ki so povabljeni k sodelovanju.
 
Konkurenčni dialog je naslednji postopek, nanj se lahko prijavi vsak gospodarski subjekt, vendar sodelujejo v dialogu le povabljeni gospodarski subjekti, ki ponujajo za storitve najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Vsi gospodarski subjekti morajo imeti pri tem enake možnosti in enakovredno obravnavo.
 
Postopek partnerstva za inovacije spodbuja gospodarske subjekte k oddaji ponudb s področja raziskovalne dejavnosti, ki vsebujejo inovativne rešitve. V postopku sodelujejo le povabljeni gospodarski subjekti. Pri konkurenčnem postopku s pogajanji javni organ izbira med ponudniki v različnih fazah postopka javnega naročanja, v katerih ponudnike vabi na pogajanja, dokler ne izbere najboljše ponudbe.
 
Postopek s pogajanji z objavo poteka tako, da se gospodarski subjekt lahko za sodelovanje prijavi le na podlagi objavljenega povabila. Če na to ni bilo nobenega odziva in oddane ponudbe, se izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave. Postopek naročila male vrednosti je v ZJN-3 poenostavljen, zajema pa vsa tista, ki so pod mejnimi vrednostmi EU.
 

Vsaka ponudba gre skozi določene faze postopka javnega naročanja

Javni organ lahko v prvi fazi opravi predhodno preverjanje trga. Če so pri tem preverjanju trga sodelovali določeni ponudniki, mora javni organ v drugi fazi zagotoviti, da to sodelovanje ponudnikov ne pomeni njihovega favoriziranja nasproti konkurenci.
 
V tretji fazi postopka javnega naročanja se pripravi izračun ocenjene vrednosti in sklep o začetku postopka. V četrti fazi se na portalu objavi celotna dokumentacija in v peti fazi še tehnične specifikacije v postopku javnega naročanja. Z določenim znakom se dokaže, da da storitve ali blago ustrezajo okoljskim, socialnim ali drugim značilnostim.
 
Šesta faza od gospodarskega subjekta zahteva poročilo o preizkusu glede skladnosti s tehničnimi specifikacijami. Pri nekaterih postopkih vlada lahko zahteva upoštevanje socialnih, okoljskih in etičnih vidikov, pri nekaterih pa, da ponudniki pripravijo variantne ponudbe. V naslednji fazi javni organ razdeli javno naročilo na sklope ter na koncu, v zadnji fazi, določi ponudnikom roke za oddajo ponudb v postopek javnega naročanja. V vseh fazah se mora zagotoviti preglednost.