DZ je začel veljati 15. aprila 2017, uporabljati pa se začne dve leti po uveljavitvi (tj. 15. aprila 2019). Prva izjema je šest členov, ki se uporabljajo od dne, ko je bil zakonik uveljavljen, in se nanašajo na družinsko politiko oziroma na vnaprej izraženo voljo staršev. Medtem ko se na sodiščih, centrih za socialno delo, ministrstvih in drugod v organizacijskem smislu pospešeno pripravljajo na spremembe, ki jih bo DZ prinesel zaradi prenosa pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se uporabniki ukvarjamo z vsebino sprememb. Ključno je namreč, da se poleg sodnikov predvsem delavci centrov za socialno delo, ki bodo po novem vlagali predloge in bodo stranka v sodnih postopkih, državni odvetniki, ki jih bodo zastopali, ter odvetniki tudi vsebinsko dobro pripravijo pred pričetkom polne uporabe DZ. V obdobju priprave na pričetek uporabe je poleg strokovnih srečanj najbolj pomembna strokovna literatura, ki nastaja. Prvi strokovni priročnik s tega področja je Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili prof. dr. Barbare Novak, ki je izšel pri Uradnem listu konec leta 2017.

Avtorica v svojem delu celovito prikaže spremembe, ki jih prinaša DZ, opozarja na sporne določbe, je do njih kritična, izpostavlja odprta vprašanja in ponuja odgovore. Metodološko ne izhaja iz vrstnega reda členov, temveč se družinskopravnih vprašanj loteva po vsebinskih sklopih. V posameznem od njih se opredeli do vseh določb, ki nek družinskopravni institut urejajo, ter pojasni spremembe in njihov vpliv. Tak pristop je za vsakogar, ki se z DZ sreča prvič, najboljši, saj medsebojno povezovanje posameznih določb ni vedno enostavno.

V predgovoru avtorica opozarja, da je delo napisano ob predpostavki, da bralec razpolaga s temeljnim znanjem družinskega prava, in ga napotuje na druge v tem trenutku dostopne strokovne vire, s katerimi lahko razširi svoje znanje. Posebno pozornost zato namenja prav spremembam, ki jih DZ prinaša glede na ZZZDR. Najprej se dotakne že zgoraj omenjenih pomembnih sprememb pri pojmovanju otrokove koristi v povezavi s spremembami pri preimenovanju roditeljske pravice v starševsko skrb in z njeno predrugačeno vsebino. Ob tem ne pozabi na definicijo družine, zunajzakonske skupnosti, otrokove koristi in posebnih oblik varstva otrok.

V nadaljevanju se osredotoči na področje urejanja premoženjskopravnih razmerjih med zakoncema (zakoniti in pogodbeni režim), preživnino, izvor otroka, varstvo in vzgojo otroka (tu je zlasti pomembno njeno stališče do skupnih vzgoje in varstva kot temeljne oblike) ter stike. V sklepnem delu avtorica prikaže spremembe na področju posvojitve, rejništva in skrbništva. Ker vsebinske spremembe, ki jih prinaša zakonik, vplivajo tudi na postopke, v katerih se obravnavajo družinske zadeve, avtorica pojasni tudi ta vidik.

Strokovni priročnik prof. dr. Novak, ki se z družinskopravno problematiko vselej ukvarja natančno in poglobljeno, pa vendarle z občutkom, do kod seže predstavitev sprememb, od kod dalje pa je razlaga zakonskega besedila v domeni (sodne) prakse, je dobrodošlo izhodišče za vse uporabnike DZ. Knjiga je zasnovana tako, da njenim uvodnim pojasnilom sledi besedilo zakonika (z vsebino, kot je bila objavljena v Uradnem listu), in je zato praktična za uporabo.

Vir: Recenzija Družinskega zakonika z uvodnimi pojasnili prof. dr. Barbare Novak, Avtor: Nina Cek-Perhavec, univ. dipl. pravnica, odvetnica v Kopru, Pravna praksa 2018, številka 14, stran 32–33.