Predlog zakona temelji na pozivu občinam, da intenzivneje pristopijo k reševanju problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo preko zasebnih zemljišč, in poskrbijo za ureditev lastninskih razmerij ali izvzamejo zemljišča iz kategorizacije občinskih cest.

Predlog zakona določa tudi t. i. domnevo priposestvovanja, in sicer se domneva, da je nepremičnina pod cestnim telesom javne ceste v javni lasti, če je na njej več kot 20 let zgrajena javna cesta. Na tovrstni nepremičnini se vpiše lastninska pravica v korist Republike Slovenije oziroma občine, na kateri leži nepremičnina.

Slovenski pravni red je stransko kazen izgona tujca iz države že poznal, odpravljena pa je bila s KZ-1 z idejo, naj bi jo nadomestila pravna posledica obsodbe »izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1 pred novelo KZ-1E).

Predlog loči med programi, ki so javno veljavni, in tistimi, ki so pridobili javno veljavnost. Javno veljavni programi so tisti, ki jih sprejme minister, pravico do njihovega izvajanja pa imajo le javni zavodi in na podlagi koncesije zasebni zavodi, medtem ko zasebne šole izvajajo programe, ki so pridobili javno veljavnost. Pri tem pa je v dopolnjenem 9. členu določeno, da se vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko izvajata le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.

Data Protection Officer (DPO)

Na področju zavarovalništva se pogosto pojavlja potreba po vinkulaciji zavarovalne police, pri čemer zakonskih predpisov, ki bi urejali vprašanje vinkulacije, ni. Prispevek obravnava posebnosti uporabe vinkulacije zavarovalnih polic na področju izvajanja gradenj.

Množično vrednotenje nepremičnin temelji na enakih načinih ocenjevanja tržne vrednosti nepremičnin kot posamično ocenjevanje. Ima pa kljub temu nekaj specifičnih značilnosti, ki olajšajo vrednotenje. Izvaja se z računalniškimi metodami, za svoje delovanje pa potrebuje evidence s podatki o nepremičninah. Čeprav vrednosti sicer ocenjuje manj natančno kot posamično ocenjevanje, pa je še vedno v skladu z merili kakovosti ocene, ki zagotavljajo, da so ocenjene vrednosti objektivne in primerljive. Rezultat tovrstnega množičnega vrednotenja se imenuje posplošena vrednost.

Veljavni Zakon o trgovini v 8. členu določa, da trgovec sam določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo. Pri tem mora upoštevati potrebe potrošnikov, število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Čeprav so z veljavno zakonodajo s področja delovnih razmerij zagotovljeni minimalni tehnični standardi, pa je zaradi dela ob nedeljah in praznikih številnim zaposlenim v trgovski dejavnosti kratena pravica do kakovostnega družinskega življenja. Iz te ugotovitve izhaja tudi glavno vodilo predlagateljev zakona, saj naj bi nedeljsko delo neposredno negativno vplivalo na osnovne funkcije, ki jih otrokom zagotavlja družina.

Delovanje sistema financiranja občin je bilo v času javnofinančne krize še posebej pod drobnogledom. Za doseganje fiskalne stabilnosti v državi je treba prilagoditi tudi sredstva za občine in zmanjšati predvsem stroške za izvajanje zakonskih nalog občin. Analize kažejo, da je treba izboljšati zdajšnji model izračuna povprečnine in pri tem upoštevati podatke o dejanskih oziroma standardiziranih stroških, kadar je to mogoče. Iz osnove za izračun povprečnine je po predlogu treba izvzeti sredstva sofinanciranja posameznih občinskih nalog iz državnega proračuna in s strani uporabnikov javnih storitev, namenjenih za financiranje teh nalog. Predlog tako v tretjem odstavku 6. člena predvideva, da so vir financiranja občin prihodki od 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna skupna primerna poraba občin.

Sistem davčnega potrjevanja računov je v Republiki Slovenji urejen z Zakonom o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Z njim se zagotavlja sledljivost podatkov o izdanih računih pri gostinskem poslovanju. Po veljavni zakonodaji morajo davčni zavezanci, ki sprejemajo plačila v gotovini, izdajati račune in jih v skladu z zakonom tudi potrditi pri davčnem organu. To lahko storijo tudi z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki omogoča elektronsko podpisovanje in pošiljanje podatkov davčnim organom. Zavezanci se lahko odločijo tudi za uporabo vezane knjige računov – način izdaje morajo določiti v internem aktu in s svojo odločitvijo seznaniti tudi davčne organe.

Odstop od pogodbe po ZJN-3 in OZ

ZJN-3 v 96. členu določa, da lahko naročnik med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah:

»a) javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja;

b) v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja;

c) zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu.«

Temeljna cilja zakona sta zmanjševati investicijsko tveganje in doseči večjo pravno varnost investicijske namere, kar se po predlogu zakona uresničuje z zagotavljanjem pravne podlage za obveščanje investitorja še pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, z uzakonitvijo predodločbe ter zavezujočih odločitev in pogojev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in s sorazmernim omejevanjem možnosti uveljavljanja pravnih sredstev zoper gradbeno dovoljenje.

Splošno velja, da je pogodba lahko sklenjena pisno ali ustno. Ustno sklenjene pogodbe so povsem zakonite, če jih zakon izrecno ne prepoveduje. Pisnost pogodbe pomeni posebno obliko obličnosti pogodbe, to pa pomeni, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki. Praviloma se za veljavnost pogodbe namreč ne zahteva nikakršna posebna oblika, če ta ni predvidena z zakonom. Oblika je samo izjemoma predpostavka za veljavnost pravnega posla, in sicer takrat, kadar tako določa zakon ali če se stranki o njej sporazumeta. Obličnost (pisnost) je za posamezno pogodbo lahko določena zaradi lažjega dokazovanja pravnega posla (forma ad probationem) ali pa kot pogoj za njegovo veljavnost (forma ad valorem).

Pravna ureditev države je množica pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v družbi. Pravila so dolžni spoštovati tako vsi državljani kot tudi pravne osebe. Da pravilo začne veljati, ga mora država objaviti v uradnem glasilu.

Prvo uradno glasilo so natisnili leta 1631 v Franciji. Za območje Slovenije je izhajalo uradno glasilo že v času Ilirskih provinc. Franc Jožef I. je izdal obči državljanski zakonik za avstrijsko cesarstvo, ki je izšel tudi v slovenskem jeziku. Novembra 1918 je v Ljubljani izšel Uradni list Narodne vlade SHS, ki se je pozneje preimenoval v Uradni list Narodne vlade Deželne vlade za Slovenijo.

Cilj predlaganega zakona je zagotoviti učinkovito pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja. Predlog zakona predlaga informatizacijo postopka pravnega varstva z vzpostavitvijo portala eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, izbranim ponudnikom in Državno revizijsko komisijo ter drugimi sodelujočimi v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku. Prehod na elektronsko poslovanje zagotavlja ob gospodarnosti in učinkovitosti javnega naročanja tudi zmanjšanje bremen gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri javnem naročanju. Takšno poslovanje omogočata obstoječi portal javnih naročil in novi portal eRevizija, ki bo vzpostavljen na podlagi s tem zakonom noveliranega ZPVPJN.

Obstoječ sistem javnega naročanja se od zadnje posodobitve zakonodaje v praksi uporablja že skoraj poldrugo leto. Skupaj z upanjem v napredek na področju poenostavitve sistema javnega naročanja je prinesel tudi nekatere pasti. Ena izmed najbolj perečih je pomanjkanje pravne varnosti ponudnika, ki zaradi manjše, formalne napake v ponudbi ne more vnaprej vedeti, ali bo imel pravico do odprave takšne napake ali pa bo njegova ponudba zavrnjena.

Cilj predloga zakona je, da se v pravnem redu Republike Slovenije zagotovi možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj. Vendar je nujno treba tudi upoštevati, da rezultat kolektivne odškodninske tožbe posamezniku ne gre nujno le v korist, temveč mu je lahko (če tožba ni uspešna) tudi v škodo, saj ga zavezuje učinek negativno pravnomočno razsojene stvari. S tem namenom je v Predlogu zakona o kolektivnih tožbah posamezniku zagotovljena tudi možnost svobodne odločitve, ali želi biti vključen v zavezujoč učinek sodbe, izdane po kolektivni odškodninski tožbi.

Slovenski državni holding (SDH) je 6. marca 2017 na podlagi določb Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za vrednotenje, ugotavljanje primernosti in selekcioniranje potencialnih kandidatov za člane organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države objavil javni poziv brez časovne omejitve zainteresiranim strokovnjakom in posameznikom, da posredujejo svojo prijavo v evidenco potencialnih kandidatov za člana organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države.

Oseba, ki želi biti rejnik, mora biti polnoletna in imeti mora stalno prebivališče v Sloveniji. Zaključeno mora imeti vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, razen če bi bilo glede na vse okoliščine primera nedvomno v rejenčevo korist, da rejništvo opravlja oseba, ki ima nižjo izobrazbo od predpisane (5. člen ZIRD).

Rejnik mora imeti ustrezne lastnosti, ki zagotavljajo, da zaradi njih ne bo ogrožena otrokova korist.

Predlagana določba ločuje med javnoveljavnimi programi in tistimi, ki so pridobili javno veljavnost. Pravico do izvajanja javnoveljavnih programov imajo le javni zavodi in na podlagi koncesije zasebni zavodi, medtem ko zasebne šole izvajajo programe, ki so pridobili javno veljavnost – zanje je pristojni strokovni svet ugotovil, da izpolnjujejo v zakonu določene pogoje: dosegati morajo enakovredni izobrazbeni standard, cilji programa morajo biti skladni s cilji vzgoje in izobraževanja v RS, predlagane spremembe pa temu dodajajo še zahtevo po preverjanju, ali predlagani program prispeva k bogatitvi šolskega prostora in ali daje staršem možnost izbire. Uvedbo programov, ki so pridobili javno veljavnost po ZOFVI-N, ves čas šolanja prve generacije evalvira pristojni javni zavod.

Denarna spodbuda
Med spremembami na trgu dela po ZUTD-D je sedaj obvezna prijava delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že v času teka odpovednega roka. Če delavec te obveznosti ne bo spoštoval, se mu pravica do denarnega nadomestila ne bo več skrajšala za dneve dogovorjene odsotnosti iz dela, temveč mu bo za prve tri mesece upravičenosti odmerjena zgolj v višini 60 % od osnove. Hkrati se ohranja pravica delodajalca do povračila zneskov nadomestila plače, ki jih je delodajalec v skladu z določbami ZDR-1 dolžan izplačati delavcu v primeru odsotnosti z dela zaradi aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sprejelo sklep o umestitvi dodatnih kvalifikacij strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji, strokovnjak/strokovnjakinja za koncesije in javno-zasebna partnerstva ter strokovnjak/strokovnjakinja za uporabo pogodb FIDIC v Slovensko ogrodje kvalifikacij. S tem je Uradni list Republike Slovenije kot predlagatelj postal edini izvajalec teh dodatnih kvalifikacij.

Pobudo o dodatnih kvalifikacijah s področja javnih naročil, s področja koncesij in javno-zasebnih partnerstev ter s področja gradbenih pogodb FIDIC smo prejeli neposredno s trga.

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih se spreminja uveljavljanje pravice do znižanega plačila vrtca. Vključuje namreč rešitev, s katero subvencija pripada staršem z dnem vključitve otroka v vrtec, če jim pravica do znižanega plačila vrtca v skladu z novo določbo pristojnega CSD pripada najpozneje 60 dni po dnevu vključitve v vrtec. S tem se bo torej pravica do subvencije vrtca priznavala ves čas vključitve otroka v vrtec, četudi bodo starši vlogo oddali z enomesečno zamudo. Občina pa lahko izjemoma določi, da se staršem plačilo za vrtec še dodatno zniža.

Z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja, torej načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, preglednosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti, predlog zakona prispeva k večjemu upoštevanju in izvajanju teh načel.

eRevizija

Namen vzpostavitve portala eRevizija je skrajšati roke pravdnih postopkov za (predvidoma) vsaj 15 dni. V primerih, ko naslovniki ne prevzamejo pošiljk na prvi dan vročitve, pa se lahko postopek skrajša za še več delovnih dni. Portal bo tako informacijsko podprta rešitev, preko katere bo potekala izmenjava vseh informacij in dokumentov, potrebnih za presojo kršitev glede oddaje javnega naročila v predrevizijskem, revizijskem in v sodnem postopku. Rešitev je smiselna tudi z vidika prehoda na celovito elektronsko javno naročanje (torej tudi e-oddajo ponudb) v letu 2018 v vseh državah članicah EU.

Določba o prepovedi sklenitve sporazuma o plačilu nadomestila namesto izrabe letnega dopusta je razumljiva, saj je v skladu z načelom, da je letni dopust mogoče izrabiti le v času trajanja delovnega razmerja, ker obdobje izrabe sodi v delovno razmerje, samo v omejenem obsegu pa je ob prenehanju delovnega razmerja dopusten dogovor o izplačilu.

Do nedavnega uveljavljena sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča¹ je tožbeni zahtevek za plačilo neizrabljenega letnega dopusta presojala kot odškodninski zahtevek v luči določil Obligacijskega zakonika² (v nadaljevanju OZ). Na tej podlagi je sodišče delavcu prisodilo odškodnino za neizrabljen letni dopust zgolj ob predpostavki, da so bili podani vsi elementi civilnega delikta (1. nedopustno ravnanje, 2. škoda, 3. vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter 4. krivda na strani delodajalca), tako da je moral delavec v takih sporih med drugim dokazati, da je od delodajalca izrecno (pisno) zahteval izrabo letnega dopusta in da mu je delodajalec to pravico izrecno odklonil.

Novela ZPP-E posodoblja in usklajuje s terminologijo v drugih zakonih pravila o vlogah v elektronski obliki (ki jih je uvedla novela ZPP-C) ter ustvarja podlago, da se bo v prihodnje tudi v pravdnem postopku lahko razširilo elektronsko poslovanje po vzoru nekaterih drugih postopkov (105.b člen). Da bo portal e-sodstvo v večji meri uporaben v pravdnem postopku ter da bo mogoče vlagati elektronske vloge v informacijski sistem sodstva, pa bo treba počakati na podzakonske akte, ki jih mora izdati Ministrstvo za pravosodje. Mogoče bo predpisati tudi uporabo obrazcev za vlaganje (fizičnih in elektronskih) vlog. Posodobljeno je pravilo o prepisih listin, ki so priloga vlogam (107. člen). Prilagojena so tudi pravila o pravočasnosti elektronskih vlog (drugi in tretji odstavek 112. člena). Če se vloga pošlje po varni elektronski poti s posredovanjem izvajalca varnega elektronskega vročanja, ki pošiljatelju izda elektronsko podpisano in s kvalificiranim potrdilom overjeno elektronsko potrdilo o poslani vlogi (varen elektronski časovni žig), se šteje dan oddaje vloge pri izvajalcu varnega elektronskega vročanja za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Predlog zakona v svojem bistvu sledi naslednjim ciljem: zmanjševanje investicijskega tveganja in večja pravna varnost investicijske namere, integracija gradbenega in okoljskega dovoljevanja, povečanje učinkovitosti in odprava ozkih grl v postopku pridobivanja soglasij, dosledna izpeljava odgovornosti pri graditvi, ne nazadnje pa tudi cilju krepitve vloge občine v postopkih dodeljevanja. Ključna točka zakona je z uveljavitvijo sistemskih rešitev odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj.

Predlog širi definicijo objekta na večje število drugih gradbenih posegov, torej tudi na fizične, gradbene in podobne posege v zemeljske strukture, ki po ozki definiciji veljavnega zakona nimajo lastnosti objekta, na primer utrditve in ureditve zemljišč, nasipavanje in odkopavanje, postavljanje premičnih objektov z namenom stalne uporabe ipd. Olajšan naj bi bil tudi začetek gradnje: pred gradnjo torej ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov – potrebna bo samo še prijava začetka gradnje. Predlog združuje gradbeno in okoljsko dovoljevanje, kar naj bi posledično pomenilo en pristojen organ, eno dokumentacijo in enkratno pozivanje stranskih udeležencev ter tudi eno odločbo in enkratno možnost uveljavljanja pravnih sredstev.

V Državnem zboru je bil 22. junija 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVETl-1). Cilj zakona je omogočiti etažnim lastnikom v stavbah, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem. Zakon določa pravila dveh posebnih nepravdnih postopkov, tj. postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah in postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, prav tako zgrajenih pred 1. januarjem 2003.

In katere so bistvene določilnice? V začetku beremo opredelitev, da skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, udeležencev v postopku, z namenom zaščite varstva pravic zastopa upravnik. Če v postopku nastopata dve ali več skupnosti, ki imajo istega upravnika in so njihove koristi v navzkrižju, sodišče vsaki od njih postavi skrbnika za poseben primer. Prav tako se skrbnik dodeli v primeru smrti udeleženca ali če nasledniki niso znani.

Delavec, ki v tekočem koledarskem letu ni bil odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima pravico izrabiti ves letni dopust nad dvema tednoma, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu, najkasneje do 30. junija naslednjega leta. Kolikor delavec v koledarskem letu ni izkoristil dveh tednov letnega dopusta, mu dnevi, ki mu manjkajo do dveh tednov, propadejo in jih ne more prenesti v naslednje koledarsko leto. Pojem dveh tednov je tako kot pri določanju minimalnega števila dni letnega dopusta, odvisen izključno od števila delovnih dni delavca v tednu, pri čemer je nepomembno, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas.

Sporočilo Komisije o zdravju v svetu iz leta 2010 je pojem zdravja v svetu opredelilo kot prizadevanje za izboljšanje zdravja povsod v svetu, zato je nujno, da našemu največjemu bogastvu posvetimo tudi karseda veliko časa.

Ker so v veljavnem zakonu določeni pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti samo za izvajalce, ki imajo status zasebnega zdravstvenega delavca, predlog odpravlja pravno praznino na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki so pravne osebe ali imajo status samostojnega podjetnika. Predlog torej uvaja enake pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za vse izvajalce ne glede na statusno obliko. Prav tako pa ureja tudi postopek za pridobitev dovoljenja ter razloge in postopek za njegov morebitni odvzem. Nosilec zdravstvene dejavnosti torej mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju, za katerega se izdaja dovoljenje, v istem obdobju zoper njega niso bile ugotovljene kršitve etičnega kodeksa, ni bil pravnomočno obsojen, primerna pa morata biti tudi prostor in oprema (izpolnjevati morata sanitarno-higienske in strokovno-tehnične zahteve). Če teh pogojev ne izpolnjuje, se mu dovoljenje odvzame. In za tiste brez dovoljenja? Kazen v višini od 400 do 40.000 evrov.

Poslanstvu, da je osnovna naloga SDH odgovorno, profesionalno in dejavno upravljanje državnih naložb, se zdi nujno dodati pojasnilo, da je njegova prednostna naloga predvsem prispevanje k preglednejšemu in učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja. V Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki bo obravnavan na julijski seji Državnega zbora, pa se njegovim primarnim nalogam dodajajo nova načela.

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se delavec in delodajalec lahko dogovorita tudi za izplačilo odpravnine ne glede na to, ali je delavcu ponujena druga ustrezna zaposlitev in delavec tako ponudbo sprejme.¹
Če delodajalec ponudi v sklenitev novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, se s tako ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi razbremeni plačila odpravnine tako v primeru, če delavec tako zaposlitev odkloni, kot v primeru, če ustrezno zaposlitev sprejme.² Če delodajalec ponudi neustrezno zaposlitev, delavec pa jo zavrne, je delodajalec zavezan plačati odpravnino. Če delavec sprejme neustrezno zaposlitev, pa se morata delavec in delodajalec dogovoriti o višini sorazmernega dela odpravnine.³

Register zavezancev za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: eRZIJZ),¹ ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence (v nadaljevanju: AJPES), je bil vzpostavljen v letu 2014 in predstavlja nabor subjektov ožjega in širšega javnega sektorja. Preko spleta je javno in brezplačno dostopen vsakomur, prav tako je prost za ponovno uporabo. Podrobnejši način objave, ki med drugim določa tudi obvezno navedbo pravne podlage za vpis v register, je določen s Pravilnikom o vzpostavitvi in vodenju Registra zavezancev za informacije javnega značaja. V eRZIJZ najdemo najpomembnejše podatke o subjektih, ki so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja.²

»Digitalna identiteta (»e-identity«) ponudnikom digitalnih storitev omogoča, da nas varno identificirajo, preden nam omogočijo dostop do digitalne vsebine. Temu postopku rečemo avtentikacija. Danes uporabljamo številne avtentikacijske metode (npr. uporabniško ime in geslo, enkratno geslo SMS, prstni odtis, digitalno potrdilo na pametni kartici ipd.), vendar se kot varne metode štejejo le tiste, ki uporabljajo vsaj dva med seboj neodvisna elementa:

• nekaj, kar ima samo uporabnik (npr. telefon ali pametna kartica),
• nekaj, kar ve samo uporabnik (npr. PIN-koda ali geslo),
• nekaj, kar unikatno identificira uporabnika (npr. prstni odtis ali očesna šarenica).

Po Predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki trenutno v obravnavi na 30. seji Državnega zbora, naj bi se uresničila dva cilja. Prvi je ureditev dvojnega statusa upokojencev tako, da bosta omogočeni hkratno prejemanje polne starostne pokojnine in opravljanje dejavnosti oziroma zavarovanje iz tega naslova za polni delovni čas. Vsak zavarovanec naj bi tako imel možnost nadaljevati svojo dejavnost (s. p.) ali jo na novo ustanoviti, ob tem pa prejemati polno starostno pokojnino, do katere je upravičen. Drugi cilj pa je urediti področje regresnih zahtevkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ob tem pa upoštevati načelo pravičnosti in načelo sorazmernosti.

Predlog zakona opredeljuje kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, tj. za tista, za katera je v zakonu predpisana zaporna kazen petih let ali več, ter za prikrivanja, goljufije, napade na informacijski sistem, ponaredbe ali uničenja poslovnih listih, izdaje poslovne tajnosti, javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, prepovedano prehajanje meje ipd.

Vzpostavlja pa se tudi pravna podlaga za decentralizacijo kazenske evidence, ki bo omogočala, da upravne enote posredujejo podatke iz kazenske evidence. S tem se po eni strani razbremeni centralni organ za posredovanje podatkov posamezniku iz kazenske evidence, po drugi strani pa omogoča, da bodo posamezniki dobili podatke hitreje. Poenostavlja pa se tudi pridobitev potrdila o tem, da je (oziroma da ni) posameznik ali pravna oseba v kazenskem postopku.

RDEČA in RUMENA pogodba FIDIC v podčlenu 4.2 urejata Garancijo za dobro izvedbo, ki jo mora na svoje stroške pridobiti izvajalec ter jo izročiti naročniku. Rok, v katerem mora izvajalec izročiti garancijo naročniku, znaša po Splošnih pogojih pogodbe 28 dni po prejemu Pisma o sprejemu, ta rok pa je lahko s Posebnimi pogoji spremenjen.

Obliko garancije in njenega izdajatelja mora določiti naročnik v razpisni dokumentaciji ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bi naročnik naknadno spremenil obliko garancije, ki jo sme predložiti izvajalec, bi se pri javnih naročnikih za takšno ravnanje presojalo, ali gre za bistveno spremembo pogodbe ali ne. Po ugotovitvi, da ne gre za bistveno spremembo, bi bila menjava oblike zavarovanja mogoča na podlagi 95. člena ZJN-3, kadar bi šlo za bistveno spremembo pogodbe, pa naročnik ne sme dovoliti menjave oblike zavarovanja.

Pogodbi FIDIC določata dolžino trajanja garancije za dobro izvedbo drugače, kakor je običajno določeno v klasičnih gradbenih pogodbah v Sloveniji.

Konkurenčna prednost podjetja se kaže v njegovi sposobnosti prilagajanja in hitrega odzivanja, kar zagotavlja uresničevanje postavljenih ciljev, uspešno poslovanje in ne nazadnje dolgoročni obstoj podjetja/organizacije. Učinkovitost kontrolinga se pokaže še posebej v času hitrih in nenehnih sprememb, ko so odločitve vodstva (managementa) nenehno na preizkušnji. Odločilno vlogo pri tem igra trikotnik manager-kontroler-sistem kontrolinga, a ključni so ljudje: motivirani in kompetentni zaposleni, opremljeni z znanjem in veščinami v organizaciji dosegajo postavljene cilje, pri tem pa racionalizirajo stroške in poslovanje v celoti.

Vozniki, ki vozijo več ur brez počitka, zaradi utrujenosti in neprespanosti na cesti predstavljajo nevarnost za njih same, za njihove potnike in tudi za ostale udeležence v cestnem prometu. Vgradnja tahografov v vsa vozila, ki se v cestnem prevozu uporabljajo za komercialni prevoz oseb in blaga, bi tako bistveno pripomogla k zaščiti pravic delavcev in zmanjšanju njihove obremenitve.

Cilja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu sta varna zaposlitev za vse voznike, ki opravljajo prevoze v cestnem prometu, in obvezna vgraditev tahografa v vsa vozila, ki se uporabljajo za prevoze v cestnem prometu.

Če naročniki spreminjajo člen  14 [Pogodbena cena in plačilo], se morajo zavedati, da ni dovolj, da spremenijo samo člen 14, temveč morajo za učinkovito spremembo pogodbene cene spremeniti več členov tako v RDEČI kot v RUMENI knjigi.

Po RDEČI knjigi je ponudbena cena navedena v ponudbenem predračunu, ki ga k svoji ponudbi priloži ponudnik. Dolžnost zagotovitve ustreznega in kakovostnega ponudbenega predračuna je na strani naročnika. Cene v ponudbenem predračunu so po RDEČI knjigi lahko določene na dva načina:

– kot cena na enoto (na primer 230 EUR/m³) in zmnožek cene na enoto s predvidenimi količinami, ki jih v ponudbenem predračunu navede naročnik, ali
– kot pavšalna cena  za celotno postavko (na primer 4.000 EUR za celotno postavko).

Z letom 2017 je začel na Hrvaškem veljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN 2016). Po novem zakonu se kot edino merilo pri izboru upošteva merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. To merilo naročniku prepoveduje, da bi bilo merilo najnižje cene edino merilo oziroma lahko cena ali strošek predstavljata največ 90 % merila ekonomsko najugodnejše ponudbe. Tako kot slovenski ZJN-3 tudi nov hrvaški ZJN2016 določa obveznost uporabe obrazca ESPD, ki ga bo v prihodnosti treba oddati izključno v elektronski obliki. Na Hrvaškem sicer elektronsko oddajo ponudbe uporabljajo že nekaj časa.

Novela ZPP-E v ureditev pravdnega postopka prinaša pomembne novosti. Večja učinkovitost in uporaba modernih komunikacijskih sredstev se zagotavljata pri vročanju in posredovanju vlog. Uvajajo se določbe o pristojnosti v korist šibkejših strank, predvsem pa je pomembno, da ne bodo veljavni dogovori o pristojnosti, pogosto vsebovani v formularnih pogodbah s potrošniki (in določajo pristojnost v kraju podjetja). Novela poudarja načelo skrbnosti strank in njihovega (so)prispevanja k učinkovitosti in pospešitvi postopka ter h kakovosti sodnega varstva.

Zelo zelo veliko mladih je brez službe, zato je konkurenca za delovna mesta, na katerih izkušnje niso potrebne, toliko večja.
Iskanje dela je lahko, če ste neizkušeni pri iskanju službe in če nimate delovnih izkušenj, izjemno frustrirajoče. Delodajalci vam rečejo, da potrebujete delovne izkušnje, a kako naj jih dobite, če vas nihče noče zaposliti? Če ste pred kratkim diplomirali in ste bili sicer priden študent, študentka, vendar med študijem niste opravljali del, ki bi vam lahko koristila pri iskanju službe, je tukaj 8 nasvetov, kako se lotiti iskanja službe.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) vsakomur daje pravico, da od zavezancev po tem zakonu pridobi informacijo javnega značaja. Definicija informacije javnega značaja je sicer različna glede na to, ali so to tako imenovani organi (državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb ali druge osebe javnega prava) ali tako imenovani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Za oboje pa velja odločanje z erga omnes učinkom, kar pomeni, da so informacije v enaki meri dostopne komurkoli ne glede na to, kdo je konkreten prosilec. Vsi zavezanci pa imajo od uveljavitve ZDIJZ-C možnost, da uporabijo določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki pomeni na zakonu utemeljen odstop od tega splošnega načela – zgolj konkretnemu prosilcu se lahko zavrne dostop.

V Sloveniji je poklicno izobraževanje urejeno po dualnem sistemu, to pomeni, da v poklicnem izobraževanju šola sodeluje s podjetjem oziroma z delodajalcem. Ena od oblik tega sodelovanja bo po sprejetju Zakona o vajeništvu tudi vajeništvo, s katerim se bo zagotavljalo posredovanje znanja, spretnosti in poklicnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje poklica in za nadaljnje izobraževanje, spodbujala pa naj bi se tudi čim prejšnja usposobljenost za poklic in vključevanje gospodarstva v sistem izobraževanja. Vajeništvo povezuje izobraževanje v šoli in praktično usposabljanje na vajeniškem delovnem mestu ter zagotavlja ustrezno usposobljen kader gospodarstvu in pospešuje zaposlovanje mladih.

S predlogom Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C) se na novo ureja najnižja pokojnina za upokojence z daljšim delovnim stažem, saj je namen zakona zagotoviti najnižjo starostno ali invalidsko pokojnino zanje. S tem bo upokojencem zagotovljena osnovna socialna varnost v vsaj tolikšni meri, da jim ne bo treba zaprošati za varstveni dodatek.

Na občnem zboru društva Klub alumni PF, ki je bil 24. januarja 2017 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Kot je neposredno po izvolitvi povedal novi predsednik društva prof. dr. Janez Kranjc, mora društvo postati »sečišče poti oziroma priložnost za vsakega člana, da vzpostavi stik s preostalimi člani«. Glavni cilj društva je namreč v povezovanju članov na družabni in strokovni ravni. Na družabni ravni bo klub organiziral denimo kulturni večer in koncert Pravne fakultete, člani, ki bi se srečali z določenim strokovnim problemom, pa bi lahko preko kluba poiskali tiste, ki so se s podobnim strokovnim vprašanjem že srečali, preko kluba bi se lahko oblikovale ad hoc delovne skupine, posamezni člani bi lahko ponudili predavanja ali seminarje, lahko bi izmenjevali literaturo ipd.

Praviloma upniki pred postopkom osebnega stečaja zoper dolžnika vodijo izvršilne postopke, začetek postopka osebnega stečaja pa vpliva na njihov položaj v obeh postopkih. Poleg tega dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka prevzema obveznosti, hkrati pa nastajajo tudi stroški stečajnega postopka, čemur praviloma sledi še odpust obveznosti. Kako uveljavljati te terjatve v morebitni izvršbi, na kaj je treba biti pozoren in kakšne so možnosti za uspešno izterjavo? 

Večina pravnikov ob omembi agrarnih skupnosti, kolektivnega premoženja in drugačnega načina posedovanja (un altro modo di possedere) najprej pomisli, da te vsebine spadajo k predmetu pravne zgodovine in da gre za neka razmerja iz preteklosti, vendar temu ni tako. Kar slabe štiri odstotke celotne površine Slovenije danes predstavljajozemljišča, ki so v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarnih skupnosti, število agrarnih skupnosti se giblje okrog šesto, povprečna agrarna skupnost pa ima 34 članov.¹ 

Družina je v predlogu novega Družinskega zakonika* opredeljena širše, kot je bila v zadnja štiri desetletja veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer kot družinska skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka obveznosti in pravice.

Predlog zakonika v središče družine v njeni definiciji in konkretnih posledicah postavlja otroka. Otroka opredeli kot osebo, ki še ni dopolnila 18 let starosti, razen kadar je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost. Življenjska skupnost moškega in ženske brez otroka ni družina, pa naj bo to zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost. S tem želi predlagatelj zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava.