Sprememba Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2R) dodaja novo 12. točko, ki v prvem odstavku 44. člena Zakona o dohodnini natančno določa pogoje, po katerih bo z novim letom 2017 del plače za poslovno uspešnost, ki ga omenja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),¹ ali po vsebini primerljiv dohodek iz tujine izvzet iz dohodnine. To bo veljalo za zneske do 70 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, pri čemer se pri določanju zneska povprečne mesečne plače upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije (trenutno je to nekaj manj kot 1.100 evrov).

V različnih kulturah so se skozi stoletja razvile številne tradicije obdarovanja kot izraza posebnega spoštovanja in naklonjenosti. Sčasoma je obdarovanje postalo potrdilo skupnih, z dogovori sklenjenih odločitev, a njegovo osnovno poslanstvo ostaja enako: obdarovanje ima predvsem povezovalno vlogo.

Darila se razlikujejo v namenu in načinih posredovanja ter predvsem po osebah, ki darila predajajo in sprejemajo. Poslovna darila so del poslovne strategije in odnosov, vedno bolj pa tudi del predstavljanja in trženja lastne kulture. Kot sestavino poslovnega protokola si jih izmenjujemo ob poslovnih stikih, v izjemnih primerih pa tudi ob pomembnih osebnih obletnicah. Približevanje prvotno ločenih interesov lahko poslovno komuniciranje pospeši, s poslovnimi darili pa te odnose postavimo na še višjo raven.

Najemna in podnajemna pogodba se v skladu s 85. členom SZ-1 sklepata v pisni obliki. Stanovanjski zakon iz leta 1991 je v četrtem odstavku 39. člena določal, da se najemna in podnajemna pogodba sklepata v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična. Sankcije ničnosti trenutno veljavni SZ-1 ne določa. Pisnost najemne pogodbe je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerih bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.¹

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti tudi zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe?

Zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače¹ oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja,² ZDR-1 pa hkrati začasno nezmožnost za delo, ugotovljeno po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, izrecno opredeljuje za neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.³

Kmalu bo minilo prvo desetletje instituta osebnega stečaja v naši ureditvi, še vedno pa budi dileme v praksi. Izpostavimo jih le nekaj.
Praviloma upniki pred postopkom osebnega stečaja zoper dolžnika vodijo izvršilne postopke, začetek postopka osebnega stečaja pa vpliva na njihov položaj v obeh postopkih. Poleg tega dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka prevzema obveznosti, hkrati pa nastajajo tudi stroški stečajnega postopka, čemur praviloma sledi še odpust obveznosti.

Kdo je podizvajalec po ZJN-3

Pogodbe FIDIC vsebujejo vrsto institutov, ki so urejeni drugače kot v slovenski gradbeni pogodbi, med njimi pa je tudi določitev cene.

Pogodbena cena je v RDEČI in RUMENI knjigi v podčlenu 1.1.4.2 definirana enako, in sicer kot cena, določena v podčlenu 14.1 [Pogodbena cena], ki vključuje prilagoditve v skladu s pogodbo. V obeh knjigah FIDIC je cena opredeljena kot sprejeti pogodbeni znesek, ki je skupni nominalni znesek, izražen v vrednosti, vsaka od obeh knjig pa vsebuje različne oblike možnih prilagoditev cene. Te prilagoditve cene se nanašajo na dodatne stroške, ki ob oddaji ponudbe niso bili predvideni, bodisi zato, ker so nastali po krivdi naročnika, bodisi zato, ker so nastali zaradi okoliščin, ki jih ni mogla predvideti nobena pogodbena stranka.

Vabilo

Letos mineva deseto leto od uveljavitve ZGD-1, z njim pa je zakonodajalec celovito prenovil do takrat veljavno ureditev prava družb v Republiki Sloveniji. Vsaka izmed devetih odtlej uveljavljenih sprememb in dopolnitev je prinesla številne novosti, ki so jih morale gospodarske družbe upoštevati pri svojem poslovanju.

Komisija poda mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi pridobljene delovne dokumentacije, ki vsebuje ugotovitve in predlog zavoda za zaposlovanje, ter ga posreduje delodajalcu¹ in invalidu. Če se postopek začne na zahtevo ZPIZ ali zavoda za zaposlovanje, posreduje mnenje tudi njima.² Odločitev komisije je dokončna.³

Gradbena pogodba je ena od najzahtevnejših podjemnih pogodb, zaradi česar ima v OZ¹ svoje poglavje, ki posamezna vprašanja pri gradbeni pogodbi ureja drugače kakor pri drugih vrstah podjemnih pogodb. Tako se razlike, denimo, nanašajo na obličnost in zahtevano pisnost, nujna nepredvidena dela, določbe v zvezi z oblikovanjem cene, določila o nesprejemljivosti cen, odgovornosti izvajalca in projektanta za solidnost gradnje ter drugačne roke za notifikacijo napak v izvedenih gradbenih delih.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki ga je državni zbor sprejel 13. julija 2015, prinaša veliko sprememb.

Zakonodajalec je pri pripravi sprememb in dopolnitev zakona sledil ciljem uskladitve slovenskega pravnega reda z direktivo 2013/34/EU in ureditvi izvajanja uredbe 1126/2008/ES, poleg tega je nadgradil omejitev ustanavljanja gospodarskih družb tudi za subjekte z nepoštenimi poslovnimi praksami, s preprečitvijo veriženja podjetij za dosego nepodjetniških ciljev, z izboljšavo korporativnega upravljanja v družbah in izboljšavo koncernskega prava za zaščito manjšinskih delničarjev in upnikov, prenovil pa je tudi kazenske določbe.

Enotni informacijski sistem na področju javnega naročanja (e-Dosje)

Enotni informacijski sistem je orodje za preveritev ponudb, ki jih naročnik prejme v postopku javnega naročanja (v nadaljnjem besedilu: aplikacija e-Dosje), preko katerega se vpogleda in pridobi podatke o gospodarskih subjektih iz določenih uradnih evidenc.

Republika Hrvaška preko izvedenih postopkov oddaje javnih naročil letno izvajalcem izplača 5,7 milijarde evrov. Hkrati bo Evropska unija iz Operativnega programa Koherentnost in kohezija 2014–2002 za Hrvaško namenila 6,8 milijard evrov, ob obveznem sofinanciranju Republike Hrvaške pa bo vrednost operativnega programa znašala več kot 8 milijard evrov.

Pregled stanovanjskih prostorov zavezanca

Če mora inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pregledati posamezne prostore v stanovanju, pa temu lastnik oziroma uporabnik nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča.

Sodišče dovoli ogled prostorov iz prejšnjega odstavka, če obstajajo razlogi za sum,

• da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost,
• da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi,
• da se v stanovanju hranijo predmeti, živali ali druge stvari v nasprotju s predpisi, ali
• da bodo pri ogledu stanovanja oziroma posameznih stvari v stanovanju ugotovljene druge kršitve predpisov.

Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja – zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov in bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivalo na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil ali ZPVPJN, ne določata drugače.

Državna revizijska komisija je v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja definirana kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, ki zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Sestavljajo jo predsednik/predsednica in štirje člani/članice. Poleg predsednika/predsednice in članov/članic, torej funkcionarjev/funkcionark, z vidika kadrovskih virov komisijo sestavljajo še javni uslužbenci/javne uslužbenke, to so svetovalci/svetovalke in javni uslužbenci/javne uslužbenke, ki opravljajo podporne naloge.

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Delavcu pripada odpravnina v višini:

• 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto in do deset let,
• 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let in do 20 let,
• 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.¹

Zakonca, ki nočeta več živeti skupaj, lahko na sodišču vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Zakoncema za odločitev o tem, zakaj nočeta biti več zakonca, ni treba navajati razlogov. Ta način razveze jima omogoča, da jima pred sodiščem ni treba »pogrevati zamer in prati umazanega perila«. Za sporazumno razvezo zakonske zveze ni dovolj zgolj sporazum partnerjev o tem, da ne želita več zakonske zveze, temveč se morata sporazumeti tudi o vseh bistvenih vprašanjih, ki se ob razvezi postavijo glede njiju in njunih skupnih otrok. To naj bi preprečilo možnosti za pogosto mučno pravdanje zakoncev po razvezi.

Stolpce medijev pogosto polnijo zgodbe o javnih naročilih, pri katerih se neizbrani ponudniki ne strinjajo z naročnikovim izborom ponudnika. Katera pravna sredstva so na voljo, da zaščitimo svoje interese, kadar nismo izbrani, razlaga strokovnjakinja za javno naročanje odvetnica Maja Prebil.

Poznavanje pravnih sredstev, ki jih imajo ponudniki na voljo v pravu javnih naročil, je koristno, saj lahko ponudniki le tako zaščitijo svoje interese, kadar niso izbrani. Ponudniki morajo pri javnih naročilih paziti na pravočasno uveljavljanje pravnega varstva. Pogosto se zgodi, da ponudniku, ki ni bil izbran, z uveljavljanjem pravnega varstva ne uspe, ker ni pravočasno izpodbijal naročnikove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Poznamo zakonodajo, ki ureja inšpekcijski nadzor, gledano širše, in še posebej inšpekcijski postopek in ukrepe, značilne za inšpekcijo dela? Vemo o tem dovolj, ko se srečamo z delovno inšpekcijo oziroma z delom Inšpektorata Republike Slovenije za delo? Ali pa denimo, če se na inšpektorat obrnemo kot prijavitelji kršitev?

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD), organ v sestavi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s sedežem organa na Verovškovi ulici 64a v Ljubljani in delujoč prek petih območnih enot in devetih inšpekcijskih pisarn po Sloveniji, opravlja inšpekcijski nadzor na treh področjih, tj. v okviru treh inšpekcij: na področju delovnih razmerij (zaposlovanja), varnosti in zdravja pri delu ter na področju socialnega varstva.

Od uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je minilo že več kot trinajst let, ki je v slovenski sistem civilnega prava prinesel moderno in celovito ureditev stvarnopravnih razmerij. Naša praksa se je v tem času že prilagodila številnim novostim, ki so utemeljene v nekaterih metodoloških premikih pri ureditvi lastninske pravice kot temeljne človekove premoženjske pravice in nosilne pravice civilnega prava. S pravnosistemskega vidika pa je najpomembnejši poudarek zakonika na drugačni ureditvi nepremičninskih razmerij, ki tako kot v primerljivih pravnih sistemih temeljijo na primarnosti načela superficies solo cedit in konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa.

Javna naročila so pomemben vidik poslovanja za mala, srednja in velika podjetja. Konkurenčna prednost srednjih in velikih podjetij, ki se kaže pri javnih naročilih, je boljše poznavanje prava javnih naročil in posledično priprava dopustne ponudbe že ob njeni oddaji. Ali smo kos javnim naročilom, se sprašuje strokovnjakinja za javno naročanje odvetnica Maja Prebil.

Ena od glavnih veščin uspešnih vodij je usmerjenost v uspešnost, proaktivnost in rezultate.

In kaj je tisto, kar jih pri tem podpira?

Eden pomembnejših kazalnikov poslovne uspešnosti je zavzetost zaposlenih. Ni namreč dovolj, da so zaposleni zadovoljni, pomembno je, da so tudi motivirani, predani, ponosni, vse to pa jih dela zavzete.

Pri tem sodoben vodja odigra glavno vlogo. Vodja, ki zna delovati in tudi zares deluje za graditev odlične poslovne kulture v podjetju, ki motivira, vodi, usmerja, v prvi vrsti sebe, z dobrim zgledom aktivno vpliva na sodelavce in tako skupaj uresničujejo zmagovalno miselnost.

Vsekakor ima ob dvojnosti v naslovu tega zapisa, na eni strani pasivnost, morda tudi občutek nemoči, vdanost v usodo, na drugi strani pa načrt in cilji in odločenost za trdo delo, prednost iznajdljivost: prednost imajo iznajdljivi iskalci zaposlitve, ki delo iščejo proaktivno in samoiniciativno.

Iznajdljive iskalce zaposlitve imajo delodajalci najraje, saj ti že s svojim aktivnim pristopom pokažejo energijo, samoiniciativnost, podjetnost in pogum. Pri tem pa bi se verjetno strinjali: danes nikakor ni dovolj iskati priložnosti samo po tradicionalnih poteh in prek razpisanih delovnih mest, nujno je treba spremeniti tudi metode in taktike iskanja službe in jih prilagoditi novi realnosti.

Večkrat slišimo reči Spremembe so edina stalnica. A kaj to pomeni v praksi?

Pomeni to to, da delamo spremembe zaradi sprememb samih, da se nekaj dogaja samo zato, da nam ni dolgčas? Vse prej kot to! Učinkovito upravljanje s spremembami pomeni, da znamo spremembe sprejeti kot izziv in kot priložnost, pomeni, da znamo slog vodenja prilagoditi novim razmeram na trgu in da ne čakamo, da se bo nekaj zgodilo samo od sebe, ker se ne bo, ampak smo proaktivni.

»Kdor hoče, najde način, kdor noče, najde izgovor,« je življenjsko vodilo Matjaža Peterke, direktorja družbe Uradni list, ki jo večina razume le kot publikacijo z najnovejšimi spremembami slovenske zakonodaje in drugih predpisov. Ker delo Uradnega lista obsega še veliko več, smo direktorja družbe povprašali o drugih dejavnostih, ki jih izvajajo. Matjaž Peterka je direktor Uradnega lista od julija 2014, pred tem pa je 13 let deloval v družbi Mercator, kjer si je nabral tudi bogate mednarodne izkušnje, med drugim kot prokurist na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, nazadnje pa bil pomočnik izvršnega direktorja informatike. Vodenje Uradnega lista je zanj nov izziv v karieri, saj, kot pravi, Uradni list ni zgolj »rumeni papir, kjer beremo objavljene zakone«.

V poslovni praksi stranke najemne pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, pogosto želita zagotoviti neposredno izvršljivost vseh najemnikovih obveznosti, ki izvirajo iz najemne pogodbe (najemnega razmerja). Mednje poleg obveznosti plačevati najemnino spada tudi obveznost najemnika vrniti predmet najema ob prenehanju najemnega razmerja.

Pri odgovoru na vprašanje, ali je notarski zapis najemne pogodbe lahko izvršilni naslov tudi za prisilno izpolnitev najemnikove obveznosti vrniti predmet najema najemodajalcu, moramo upoštevati, da ta obveznost ne nastane že s sklenitvijo najemne pogodbe, temveč šele, ko nastopijo pravna dejstva, ki povzročijo prenehanje najemnega razmerja.

Uporaba angleščine na različnih področjih je v zadnjem času vroča tema. Pri nas z napovedanimi spremembami Zakona o visokem šolstvu, ki uvajajo predavanja v angleškem jeziku, kar je sprožilo negativen odziv v delu slovenske javnosti.

Tudi po Evropi se sprašujejo, kako bi in ali sploh bi uvajali angleščino kot jezik akademskega poučevanja in raziskovanja. Do teh žgočih jezikovno-političnih vprašanj se je Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov tudi opredelila s t. i. Firenško resolucijo. Odmeven pa je bil tudi rezultat britanskega referenduma, na katerem so se odločili za izstop iz EU. Takoj so se vzbudili polemike in ugibanja o tem, kaj to pomeni za status angleškega jezika v Evropi.

Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju, ki je trenutno v fazi druge obravnave. Predlog novele ZD na pobudo Notarske zbornice Slovenije predvideva tudi spremembo 137. člena Zakona o dedovanju (ZD), in sicer v delu razširitve kroga oseb, ki lahko sklenejo sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, na zakonce, zunajzakonske in istospolne partnerje.

Z novostmi, ki jih prinaša novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), je odpravljenih veliko težav, ki so se pojavljale v praksi med veljavnostjo prejšnjega zakona. Uveden je institut spremembe pogodbe, ki omogoča naročniku, da v zakonsko taksativno naštetih primerih sklene aneks k pogodbi o izvedbi javnega naročila, pri tem pa ni treba predhodno izvesti postopka javnega naročanja. Ta institut bo naročnikom in izvajalcem med izvajanjem pogodbe omogočal nemoteno izvajanje javnega naročila, četudi bi se pojavile okoliščine, ki bi zahtevale spremembo pogodbe. Žal pa omogoča zlorabo naročnika, ki bi, sklicujoč se na institut spremembe pogodbe, to neutemeljeno spreminjal.

V Uradnem listu RS, št. 32/2016 z dne 6. maja 2016, je bila objavljena že deseta novela Zakona o prekrških, ZP-1J.

Novela prinaša nekaj bistvenih sprememb, ki naj bi po eni strani pripomogle k večji učinkovitosti organov in racionalizaciji poslovanja, poenostavili pa naj bi se tudi posamezni postopki, po drugi strani pa naj bi se s spremembami v največji možni meri zagotovila varovanje temeljnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pošten in pravičen postopek o prekršku.

O posvojitvi odloča center za socialno delo. Postopek se začne po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja (146. člen ZZZDR). Center za socialno delo mora v postopku preveriti, ali obstajajo splošni pogoji za posvojitev in ali posvojitelj izpolnjuje pogoje za posvojitev. Zaslišati mora tudi otrokove sorodnike (polnoletne brate in sestre, stare starše oziroma, če ti niso živi, po potrebi tudi tete in strice, drugi odstavek 147. člena ZZZDR), da si pridobi čim več podatkov o življenjskih razmerah otroka. Te določbe ne bo mogoče uresničiti pri najdenem otroku, pri katerem so starši neznani. Otrokove pravice izraziti svoje mnenje, kadar otrok še ni dopolnil 10 let (137. člen ZZZDR), in drugih procesnih pravic otroka v postopku posvojitve zakonodaja ne ureja. Prav tako predpisi ne določajo, da bi moral center za socialno delo pred odločitvijo pridobiti strokovno mnenje posebne strokovne komisije, kot je to na primer predvideno pri odločanju o odvzemu otroka (88. člen ZSV).¹

Ko govorimo o pravu EU, je treba v osnovi upoštevati, da pravni red EU izhaja iz delitve na primarno in sekundarno zakonodajo.

Vsi ukrepi EU temeljijo na pogodbah (pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, ki urejajo delovanje EU), tj. primarni zakonodaji, medtem ko sekundarna zakonodaja vključuje uredbe, direktive in sklepe, izhaja pa iz načel in ciljev, zapisanih v pogodbah. In ko nadalje trdimo, da Evropska unija temelji na načelih pravne države, to pomeni, da vsak ukrep EU temelji na pogodbah, ki so jih po demokratičnem postopku potrdile vse države članice Evropske unije.

Nova javno naročniška zakonodaja z namenom zmanjšanja administrativnih bremen udeležencev v postopkih oddaje javnih naročil, uvaja Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (Eurpean Single Procurement Document – ESPD). Obrazec je določen z uredbo Evropske komisije (Uredba Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016) o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (Ul OJ L 3, 6.1.2016, str. 16–34). ESPD je v ZJN-3 opredeljen v 79. členu.

1. »Najprej se moram naučiti dobre splošne angleščine, šele nato lahko napredujem na poslovno.«

Mnogi si tečaje poslovne angleščine predstavljajo kot izobraževanje na stopnji, za katero (še) nimajo dovolj dobre podlage ali jezikovnega znanja. In ravno to dogmo je treba najprej ovreči.

Tudi pri učenju poslovnega jezika lahko začnemo na kateri koli stopnji znanja, saj so taki jezikovni treningi običajno prilagojeni potrebam udeležencev. Posvetimo se spretnostim, ki jih potrebujejo pri službenih obveznostih: prezentacijam, sestankom, korespondenci itd.

Vlada Republike Slovenije je lani aprila sprejela “Strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2015”. S sprejemom strateških usmeritev in prioritet na področju inšpekcije, prvikrat doslej, je bil dosežen še en mejnik, ki je za zdaj ostal precej neopažen, vsebinsko pa je zelo pomemben. Javnost se s tem namreč spodbuja k zavedanju, da mora vsakdo spoštovati predpise in da osnovni namen inšpekcij ni izrekanje sankcij, temveč zagotavljanje zakonitosti in urejenosti področij, ki sodijo v pristojnost posamezne inšpekcije.

Ali se pri vložitvi in obravnavi reklamacije računa, npr. za izvajanje storitev zavoda (doma upokojencev) po ZSV, analogno za storitve vrtcev in šol, pri distribuciji elektrike, telekomunikacijah ipd., uporablja ZUP? Področni zakoni namreč za pridobitev pravic v zavodih ali javnih službah določajo uporabo ZUP (npr. 86. člen ZSV), prav tako določa uporabo ZUP v drugih javnopravnih zadevah sam zakon v svojem 4. členu.

V zadnjem desetletju je prišlo do revolucije v poslovnem okolju, saj se od zaposlenih v velikih ali majhnih podjetjih pričakuje kompetentno izražanje v angleškem jeziku. In ker je funkcija poslovnega sekretarja pogosto pomemben del celostne podobe podjetja, so taka pričakovanja skoraj samoumevna.

Danes je poslovni sekretar strokovnjak, ki je pogosto bolj kvalificiran od osebe, za katero dela, saj se je vloga sekretarja razvila od tajnika, ki je po nareku zapisoval in urejal korespondenco, v večstransko usposobljenega, dinamičnega člana vodstvene ekipe ali uprave. Poslovni sekretar 21. stoletja je vmesnik med podjetjem in strankami ali dobavitelji ter tudi med upravo in zaposlenimi.

Regres je treba izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se ob nelikvidnosti delodajalca lahko določi tudi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Delodajalec lahko delavcem regres izplača tudi že prej, na primer s plačo za marec, ali pa ga izplača celo v več delih (obrokih), pri čemer pa mora biti celoten znesek regresa izplačan najkasneje do 1. julija. Teoretično pa bi se lahko tudi zgodilo, da bi delodajalec delavcem še v času likvidnosti izplačal nekaj delov regresa pred 1. julijem, potem pa bi postal nelikviden. V tem primeru lahko delavcem izplača preostanek regresa najpozneje do 1. novembra.

Najemna pogodba mora vsebovati vsaj:^₁

• opis stanovanja, lego, površino, strukturo, komunalno opremljenost, leto zgraditve in način uporabe stanovanja,
• identifikacijsko oznako iz katastra stavb,
• ime in priimek lastnika, davčno številko lastnika, ime in priimek najemnika in oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje,
• odpovedne razloge, ki jih določa 103. člen SZ-1,
• vrsto najema po kategorijah najemnih stanovanj,
• določbe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stanovanjske stavbe ali večstanovanjske stavbe,

Če za izhodišče vzamemo našo današnjo družbo, ožjo slovensko in širšo evropsko, nas lahko zanima, kako posameznik v njej glede na svoje želje in potrebe ureja premoženjska in v povezavi s tem tudi dednopravna razmerja. In naprej – zanima nas predvsem, kako se dednopravna razmerja urejajo v družbi, v kateri se povečuje pomen kapitala in zasebne lastnine.

Ko pregledujemo načine in možnosti, kako ustrezno pravno zaščititi kapital oziroma njegovo usodo tudi po smrti posameznika, se hitro srečamo z zasebno ustanovo. Institut zasebne ustanove med drugim prinaša pomembne dednopravne posledice ali pa se uporablja kot alternativa ob klasičnih dednopravnih institutih, zlasti oporoki.

Iz najnovejše Pravne prakse ...

V letu 2013 je bila sprejeta popolnoma nova sistemska zakonodaja s področja organizacije ter nalog in pooblastil policije. Prej enovit policijski zakon je bil skladno z naprednim normativnim namenom razdeljen na dva zakonska akta – Zakon o organiziranosti in delu v policiji kot organizacijski policijski predpis in Zakon o nalogah in pooblastilih policije kot procesni policijski predpis.
Zlasti drugi zakon je nekatera policijska pooblastila uredil na novo, predvsem pa veliko podrobneje, jasneje in bolj določno, kot so bila urejena v prejšnji zakonodaji.

Komunikacija ni zgolj izmenjava informacij, je tudi razumevanje čustev in namer, skritih v sporočilu. Ne glede na to, ali uporabimo glas (govor, pogovor), zapis (sporočilo, zapis v medijih, knjigah), sliko (fotografija, logotip, graf) ali neverbalno obliko (govorica telesa, kretnje), komunikacija je veščina, ki se je lahko naučite in jo lahko izpilite, da vam bo odpirala vrata do sodelavcev, poslovnih partnerjev, strank.

Ideje, inovacije, optimizacija stroškov in vse drugo, kar sodobno podjetje ohranja v konkurenčnem boju, je skrito v ljudeh, te skrite zaklade pa odpira prav komunikacija. Pomaga vam poglobiti odnose in povezave z drugimi, izboljšati timsko delo, pospešiti odločanje in se učinkoviteje spoprijemati z izzivi.

V razmerju med teorijo in prakso se prepletajo ideje in dejanja: prve nakazujejo cilje, druga uporabljajo sredstva, s katerimi uresničujemo prve. Tudi v pravu temeljni nameni predpisov nakazujejo sredstva, s katerimi jih (lahko) uresničujemo; gre za nerazdružljivo mrežo kombinacij, ki v odvisnosti od časa in prostora dajejo najprimernejšo alternativo danemu kontekstu drugih okoliščin.

Državni zbor je 5. februarja 2016 v obravnavo sprejel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G), ki ga je pripravila vlada.

Sodišče lahko v skladu s tretjim odstavkom 47. člena SPZ določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Sodišče lahko tako odloči le, če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine. Pri tej odločitvi mora sodišče upoštevati vse okoliščine, zlasti pa interese strank, dobrovernost graditelja in obnašanje lastnika sosednje nepremičnine.

Približuje se 31. marec, dan, do katerega mora delodajalec delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Obvestilo o odmeri letnega dopusta za vsakega posameznega delavca je namenjeno temu, da so delavci pravočasno seznanjeni s tem, koliko dni dopusta jim pripada za tekoče koledarsko leto.

Za predpise je v 154. členu Ustave Republike Slovenije določeno, da morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati.

Državni organi svoje predpise objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije, uradnem glasilu države, predpisi lokalnih skupnosti pa morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga lokalne skupnosti določijo same. Tako se tudi v skladu s 66. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) statut in drugi predpisi (odloki, odredbe, pravilniki in navodila) objavijo v uradnem glasilu. Uradno glasilo občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti pa določi občinski svet s statutom občine, ki kot temeljni predpis ureja organizacijo in delovanje občine.

Občine torej občinske predpise objavljajo v svojih uradnih glasilih, mnoge izmed njih pa so za uradno glasilo določile Uradni list Republike Slovenije.

V aprilu 2014 je bil sprejet nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Gre za drugi zakon z enakim naslovom, kot ga je imel prvi, in je nadomestil prej veljavni Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) iz leta 2001.

S težavami pri odmeri sorazmernega dela letnega dopusta, ko datum izteka pogodbe o zaposlitvi ni določen, se delodajalci srečujejo na primer pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pri teh pogodbah ni določen datum izteka pogodbe, saj delodajalec ne ve, kdaj se bo delavec, ki je začasno odsoten, vrnil na delo.

Računovodja je praviloma tista oseba v podjetju, ki pomeni prvi stik finančne uprave s podjetjem. Nujno je, da računovodja ali druga oseba, ki je zadolžena za dajanje podatkov, pozna svoje obveznosti in pravice v različnih davčnih postopkih, ne glede na to, ali gre zgolj za pridobivanje podatkov s strani finančne uprave, za inšpekcijski nadzor ali za davčno preiskavo.

Praksa kaže, da je vitalnega pomena sodelovanje davčnega zavezanca v ugotovitvenem postopku. Neaktivnost v tem delu je lahko neizmerno draga in utegne imeti nepopravljive posledice. V ugotovitvenem postopku moramo pravočasno podati odgovore in dokazila finančnemu organu.

Zagotovo ste že slišali, v čem je razlika med šefom in vodjem: šef doseže, da ljudje delajo, vodja pa, da si ljudje želijo delati.
Ključna je torej: motivacija. A kako postati dober motivator, ki mu ljudje sledijo v izpolnjevanju skupnih ciljev?

Raziskave kažejo, da se vodstveni profil slovenskih managerjev v zadnjih letih počasi približuje lastnostim uspešnih vodij v razvitem delu Evrope. Pomembno je zavedanje, da moramo razvijati čustveno inteligenco. Slog vašega vodenja je zagotovo unikaten, lahko pa ga bistveno izboljšate.

Čustvena inteligenca je rdeča nit, ki usmerja vse uspešne vodje ne glede na individualni slog vodenja, ki ga uveljavljajo pri sodelavcih.

Ponudba storitev javnih služb ima v vsaki družbi pomemben delež, veliko odgovornost pri tem pa nosijo tudi občine, ki za izvajanje nekaterih svojih nalog pogosto ustanovijo javne (gospodarske) zavode. Prek njih se izvajajo javne službe v šolstvu, zdravstvu, kulturi in komunalnih dejavnostih, ki izvajajo del občinskih nalog.

Prater in Smith (2011) pišeta, da se morajo sodobni delodajalci naučiti, kako učinkovito obvladovati dva pojava: prezentizem na delovnem mestu, ki je pojav, ko zaposleni pridejo na delo, čeprav so bolni, poškodovani ali drugače nesposobni za opravljanje dela, in absentizem, ki je pojav, ko je delavec odsoten, čeprav delodajalec upravičeno pričakuje, da bo prisoten in bo delal.

Avtorja navajata, da pojava povzročata gospodarstvu milijardno izgubo (leta 2010 v ZDA za več kot 300 milijard ameriških dolarjev izgube) in da je prezentizem večji kot absentizem.

Vlada je pred kratkim državnemu zboru predlagala sprejem novele ZFPPIPP-G, po kateri bo postopek preventivnega prestrukturiranja dovoljen tudi za majhne družbe. V postopku redne prisilne poravnave nad majhno družbo se bodo uporabljala tudi posebna pravila, ki se sedaj uporabljajo samo za velike in srednje družbe, postopek poenostavljene prisilne poravnave pa bo omejen samo na mikro družbe.

Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) posebej navaja kategorije subjektov, ki so deležne davčne oprostitve.

Osebe iz prvega dednega reda (zapustnikovi potomci – sem sodijo tudi posvojenci in njihovi potomci –, zakonec ter zunajzakonski partner) so v celoti oproščene davka na dediščino in darila. S temi osebami so izenačeni zet, snaha, pastorek/pastorka ter dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako ne plačajo davka na dediščino oziroma darilo pravne osebe zasebnega prava, ki so ustanovljene na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja. Pri tem zakon posebej opozarja, da to velja le, če gre za darilo ali dediščino, ki je namenjena opravljanju takšne dejavnosti pravne osebe (člen 9/2 ZDDD).

Davek se ne plača tudi od določene vrste premoženja. Tako na primer velja davčna oprostitev za podedovano ali podarjeno začasno ali dosmrtno pravico užitka nepremičnine, prav tako se davek ne plača od tistega dela nepremičnine, na katerem dedič ali obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

Večini med nami se je že zgodilo, da smo, v profesionalnem okolju, naredili kakšno napako ali se nam je primerilo kaj neljubega. Lahko da ste nadrejenega polili z vročo kavo, pozabili na sestanek ali, v mojem primeru, za tri tedne hudo zboleli v dveh dneh potem, ko so vas zaposlili.

Zaposlitveni razgovor je stresen za vsakogar in zato skriva nešteto možnosti za takšne in drugačne napake. Kombinacija adrenalina, stresa in navdušenosti hitro lahko zamegli pamet še tako racionalnemu in pripravljenemu kandidatu.

Napake so nekaj človeškega in večinoma tisti, ki veliko rekrutiramo, kandidatom radi odpuščamo manjše napake, saj se zavedamo, kako težko vam je. V nadaljevanju pa je naštetih nekaj napak, ki jih ne odpustimo, žal pa so vse preveč pogoste.

Mnogo iskalcev zaposlitve je zelo nadarjenih za to, da sabotirajo svoj lasten zaposlitveni razgovor. Pogosto se zgodi, da je delodajalec navdušen nad prijavo kakega iskalca, potem pa je zelo razočaran, ko se s to osebo osebno sreča.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta in regresa za vsak mesec zaposlitve (v nadaljnjem besedilu sorazmerni del letnega dopusta in regresa). Pri tem je treba poudariti, da ima delavec pravico do 1/12 letnega dopusta in regresa za vsak dopolnjen mesec zaposlitve pri delodajalcu.

Primer 1:

Delavec, ki je pri delodajalcu sklenil delovno razmerje s 1. 8., bi bil, če bi bil pri njem zaposlen celo koledarsko leto, upravičen do 23 dni letnega dopusta. Ker bo delavec pri delodajalcu v tem koledarskem letu zaposlen le pet mesecev, pa mu pripada le sorazmerni del letnega dopusta in regresa, tj. 5/12.

sorazmerni del oz. število dni = (celotni letni dopust : 12) x št. dopolnjenih mesecev zaposlitve pri delodajalcu

V našem konkretnem primeru je izračun naslednji: (23 : 12) x 5 = 9,58

Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Tako znaša sorazmerni del letnega dopusta in regresa delavca, ki se bo pri delodajalcu zaposlil s 1. 8., deset dni.

Pogosto starejši iskalci zaposlitve obupajo, še preden sploh začnejo iskati delo, saj je splošno znano, da imajo delodajalci raje mlade kandidate.
To bo po eni strani držalo, po drugi pa ne. Sama menim, da danes delo najteže dobijo mlade ženske med 20. in 40. letom.
Delodajalci se jih izogibajo v velikem loku, predvsem zaradi zakonodaje. Pogosto imajo raje dame srednjih let, take, z že odraslimi otroki, ki si želijo delati.

Starejši iskalci zaposlitve lahko povečajo svoje možnosti za to, da dobijo dobro službo, tako, da najprej poudarijo svoje izkušnje in nato še bolj poudarijo, da so polni življenjske energije in da si izjemno močno želijo delati.

V urejenem svetu, ki mu pripadamo, je kazen, gledano na družbeni in sistemski ravni, tesno povezana z državo kot sistemom in s pravom, ki ureja ta sistem.

V povezavi s tem izvrševanje kazenskih sankcij sledi temu in tako tudi kazenske in opozorilne sankcije, varnostni in vzgojni ukrepi – njihova ureditev, razvoj in izvrševanje – sledijo razvoju države in prava in tudi spremembam, do katerih prihaja v družbi.

Zakonodajni postopek je postopek, ki določa način sprejemanja zakonov.

Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji in zato edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Zakoni se sprejemajo v zakonodajnem postopku, ki vsebuje več faz – od predloga zakona prek vlaganja amandmajev (sprememb in dopolnitev) do glasovanja in razglasitve zakona oziroma do drugih vrst končanja zakonodajnega postopka.