Pri naročilih male vrednosti se naročniki in ponudniki srečujejo s situacijo, da je dana možnost za uveljavljanje pravnega varstva zoper razpisno dokumentacijo še 5 delovnih dni po roku za predložitev ponudb.¹ 

Kaj to pomeni v praksi?

Naročniki javno odpiranje ponudb v postopkih naročil male vrednosti navadno razpišejo isti dan, kot je rok za predložitev ponudb. Običajno se ponudniki, ki so oddali ponudbe, udeležijo javnega odpiranja ponudb. Skladno z javnonaročniško zakonodajo naročnik ob javnem odpiranju med drugim prebere ponudbene cene ponudnikov, ki so predložili ponudbe. Ker je v veliki večini² merilo za izbiro ponudbe najnižja cena, so ponudniki ob predpostavki, da gre za popolne ponudbe, že ob odpiranju seznanjeni z dvema ključnima informacijama: s krogom konkurenčnih ponudnikov in s ponudbenimi cenami, to pa napotuje na zaključek, kakšna je stopnja verjetnosti za pridobitev konkretnega posla.

Točka a) prvega odstavka 20. člena ZJNVETPS določa: Ta zakon se ne uporab­lja za naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju.

Povezano podjetje je podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, ali podjetje, v katerem imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja oziroma naročnika zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.¹

Prevladujoč vpliv naročnika obstaja, ko ima ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:²
– večino vpisanega kapitala podjetja,
– nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje,
– ali takrat, ko naročnik lahko imenuje več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

Prav pri presoji povezanega podjetja je v praksi prihajalo do težav. Ne toliko v razmerju obvladujočega podjetja (matere) do odvisnega podjetja (hčere), ampak zlasti med odvisnimi podjetji pod obvladujočim vplivom enega podjetja ali ko je bilo neko podjetje (naročnik) »le« družbenik v drugi družbi.

Praktičen primer sestave popolne ponudbe v postopkih javnega naročanja

1. Uvod

Natančen pregled navodil in razpisne dokumentacije je v postopkih javnega naročanja zelo pomemben, saj se že zgolj zaradi majhne nepozornosti pri datumu za predložitev ponudb, ob spregledu sprememb razpisne dokumentacije, pri vnosu zneskov v ponudbeni predračun ipd. uspešen konkurent v postopku javnega naročanja lahko spremeni v nepopolnega ponudnika, ki nima možnosti, da bi se potegoval za posel. Napake so enako strogo sankcionirane ne glede na predmet javnega naročanja (gradnje, blago, storitve) in ne glede na vrednost javnega naročanja (ta mora biti seveda nad vrednostjo, za katero je predpisana izvedba postopka javnega naročanja).

Bliža se čas, ko bomo vsi hiteli po nakupih, brskali po spletu in katalogih in med široko paleto daril iskali najboljše, najprimernejše in najlepše darilo tudi za naše poslovne partnerje. In katero je najlepše, najprimernejše in predvsem poslovno darilo?

V prvi vrsti je treba vedeti, kaj pomeni obdarovanje poslovnih partnerjev in kaj sporočamo z obdarovanjem.

Primerno poslovno darilo je izraz naklonjenosti in je izjemno pomemben nosilec sporočil o podjetju: darila predvsem izražajo vrednote podjetja, njegovo kulturo, vizijo in cilje, gre torej za posebno komunikacijo med poslovnimi partnerji, za utrjevanje, poglabljanje in tudi dopolnitev poslovnih odnosov, hkrati pa za sestavino poslovnega protokola in bontona.

Javna naročila gradenj sestavljajo največji del javnonaročniškega trga, njihova vrednost pa je v letu 2014 znašala kar 986.963.750 EUR.

Postopki naročil gradenj so zaradi velikega zanimanja ponudnikov zato pogosto podvrženi presoji Državne revizijske komisije, posledica tega pa je višja kakovost razpisne dokumentacije. Kljub temu pa se v praksi še zmeraj pokažejo napake, na katere tako ponudniki kot naročniki niso pozorni.

Nekaj zadnjih raziskav kaže na soodvisnost med zavzetostjo, pripadnostjo zaposlenih, njihovo učinkovitostjo in primernim vodenjem. Raziskava Profiles International je pokazala, da vodstveno karizmo odlikujejo posebni vedenjski modeli, ki vodjem omogočajo, da vodijo zaposlene k večji zavzetosti in produktivnosti. Zaposleni so v tej raziskavi tudi ocenili, da je karizmatičen vodja tisti, ki »jasno komunicira z menoj in me posluša, si vzame čas pri razvijanju mojih talentov in me ustrezno motivira«.

Druga raziskava, izvedel jo je Gallupov inštitut, pa je pokazala, da je v Sloveniji le 15 odstotkov zaposlenih zavzetih za svoje delo, torej takih, da so gonilo motivacije in razvoja podjetja. 70 odstotkov jih je nezavzetih in kar 15 odstotkov aktivno nezainteresiranih za delo. Najpomembnejšo vlogo pri zavzetosti pa imajo prav vodje, ki s svojim vodenjem skrbijo za zadovoljstvo in razvoj sodelavcev ali pač ne.

V Sloveniji je pravna ureditev ustanove vezana predvsem na Zakon o ustanovah (ZU) iz leta 1995, ki dovoljuje ustanavljanje ustanov zgolj za splošno koristne in dobrodelne, ne pa tudi v zasebne namene. Vse več držav po svetu pa se odloča tudi za pravno ureditev zasebne ustanove ali za sprejem (in prilagoditev) anglosaškega instituta trusta oziroma za katero drugo obliko fiduciarnih pravnih poslov.

S konkretnim življenjskim primerom, ki kaže, da se v angleški pravni praksi s pomočjo pravil o trustu zadovoljivo lahko zavarujejo legitimni (dednopravni in drugi) interesi posameznikov, nakazujemo na to, da bi bile podobne rešitve dobrodošle tudi za slovensko pravo.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z zakonsko natančno opredeljenimi pojmi in ureditvijo, s katero se srečujemo pri poslovanju in veliko tudi nasploh (finančno poslovanje družb, insolventnost, postopek prisilne poravnave, stečajni postopek, postopek prisilne likvidacije, izbris …), je bil sprejet konec leta 2007.

Temeljni insolvenčni zakon, s katerim sta bila med drugim razveljavljena prejšnja dva zakona na tem področju, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in Zakon o finančnem poslovanju podjetij, je začel veljati v začetku leta 2008, uporabljati pa se je začel deloma prav tako na začetku leta oziroma, v nekaterih delih, 1. oktobra 2008.

Pri prevoznih pogodbah, kot rečeno, poznamo dve obliki: pogodbe o prevozu potnikov in prtljage ter pogodbe o prevozu tovora. Pogodba o prevozu potnikov in prtljage je enotna pogodba z dvema prestacijama. Potnik se sicer lahko pelje brez prtljage, prtljaga pa se ne more peljati brez potnika. V tem primeru bi se prtljaga štela za tovor.

Dne 22. in 23. septembra 2015 je v grand hotelu Bernardin v Portorožu potekal že 4. zaporedni Kongres javnega naročanja.

To je vsakoletna priložnost, da javni naročniki in ponudniki izmenjajo izkušnje s področja javnega naročanja in pridobijo tudi nova znanja.

Letošnja rdeča nit kongresa so bili novi predlog Zakona o javnem naročanju (t. i. ZJN-3) ter 5 največjih izzivov in 5 največjih problemov javnega naročanja
v Republiki Sloveniji.

Udeleženke in udeleženci ter predavateljice in predavatelji smo si bili ob sklepu kongresa enotni, da je treba pri snovanju zakonodaje in v praksi upoštevati naslednje:

Bi prenesli kozerijo, eno tako drobno »strokovno« kozerijo o tem našem ljubem pravno-upravnem vsakdanjiku, če ste denimo pri gasilcih ali če v domačem kulturnem, hortikulturnem, v športnem ali turističnem društvu (ali pa, navsezadnje, v vašem Slovenskem veganskem društvu) letos spet zmanjkuje denarja? Poskusili ste in postrgali, kjer je bilo le mogoče …

Če začnemo na začetku: ko želimo odgovoriti na zgoraj postavljeno vprašanje, torej, kdaj občina lahko sofinancira delovanje društva in kdaj ne, je treba v osnovi, in če smo seveda resni, poznati zakonitosti, povezane z odločanjem o porabi proračunskih sredstev občine.

Splošni akt občine kot temelj
Nadalje se je na naših, zgledno urejenih prostorih mogoče strinjati, da gre pri odločanju, ali je denar iz občinskega proračuna mogoče nameniti tudi društvu, za upravno zadevo, temelj za morebitno donacijo ali sofinanciranje dejavnosti pa je splošni akt občine. V njem je opredeljena vsebina konkretne pravice (na primer donacije), prav tako so v njem določeni merila in pogoji za priznanje te pravice. Uuuf, tako, pa je le šlo: »strokovno«, vse lepo po vrsti in prav od začetka …

Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), Ur. l. RS, št. 57/15, je predpisal sistem potrjevanja računov oziroma davčne blagajne. Zavezanci so vsi tisti, ki izdajajo račune¹ za gotovinsko poslovanje,² razen izjem, ki so navedene v drugem odstavku 3. člena ZDavPR. Zavezanci bodo pri izvajanju postopka potrjevanja računov uporabljali namensko digitalno potrdilo, ki ga bo brezplačno izdalo ministrstvo, pristojno za javno upravo. 2. januar 2016 je datum, ko se začnejo uporabljati davčne blagajne.

Zakonodajalec je predvidel tudi prehodno obdobje, in sicer se bodo zavezanci lahko odločili, da bodo postopek potrjevanja računov do 31. decembra 2017 izvajali z uporabo vezane knjige računov, to pa bodo morali navesti v ustreznem internem aktu in poslati podatke o računih iz vezane knjige računov v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa davčnemu organu prek elektronske povezave. Povedati je treba, da bo FURS omogočil izdajanje računov za zavezance, ki izdajajo manjše število računov, prek posebne aplikacije na portalu eDavki.

1.    Investigate/raziskovanje

Opazuj ljudi. Kako se obnašajo? Kaj delajo? Kaj jih moti? Kaj si želijo? Odkrivaj njihove potrebe. Pridobi si relevantne informacije. Z drugimi člani svojega tima deli vse podatke in občutja. Bistveno za razumevanje na tej, začetni točki: v današnjem svetu ne prodajaš tistega, kar znaš narediti. Prodajaš tisto, kar ljudje kupujejo. Se boš že naučil/-a, kako to narediti (oziroma urediti).

2.    Define/opredeljevanje

Odloči se in razvij svoj izziv. Potrudi se ga razumeti. Izziv razčleni v manjša, bolj obvladljiva izhodišča in jih jasno redefiniraj.

Iztočnice za prenovo slovenskega zdravstvenega sistema so bile njegove slabosti, ki jih vidi vsak prebivalec in ki najbolj prizadenejo prav tiste posameznike, ki zdravstvo najbolj potrebujejo: nenormalne čakalne vrste, nesposobnost financiranja kakovostnejše ponudbe in sistemske izgube že pri povprečno učinkovitih izvajalcih.

Navedeno je v največji meri posledica razmer, v katerih ni koordinacije med sredstvi obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so na voljo za javno zdravstvo ter zbrana in določena s prispevnimi stopnjami, in potrebami, ki naj bi jih s temi sredstvi zadovoljili.

ZZZS očitno ob politiki ohranjanja tako imenovane neomejene košarice zdravstvenih dobrin, ki se financira v glavnem iz prispevkov, ne more usklajevati obsega razpoložljivih sredstev z obsegom potreb po zdravstvenih dobrinah.

8. avgusta 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I).

Med pomembnejšimi novostmi je tudi obvezen zapis matične številke družbe na vseh dopisih (sem spada tudi naročilnica), ki jih družba pošilja naslovniku. Tako mora biti na dokumentih obvezno izpisana celotna firma, njen sedež, registrski organ, pri katerem je družba vpisana, ter matična številka.

Pri d. o. o. in d. d. mora biti zabeležen še znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov.

Zapis številke registrskega vpisa družbe tako po spremembi ni več obvezen, bo pa namesto njega obvezna matična številka družbe. Če na dopisu teh podatkov ne bo, je to prekršek, za katerega je predvidena visoka denarna kazen, tako za družbo kot tudi za odgovorno osebo.

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec, ali bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

– 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
– 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
– 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.*
*Prvi in drugi odstavek 108. člena ZDR-1.

1. Na področju zdravstva javna naročila predstavljajo kar trd oreh

Javna naročila so v zdravstvo prihajala bolj postopno kot na drugih področjih. Npr. zdravila so bila kar nekaj časa izvzeta iz sistema javnih naročil, čeprav za to ni bilo pravne podlage. Tudi nekatere velike bolnišnice pri nabavi medicinske opreme niso uporabljale pravil javnega naročanja. Pri zdravilih je bil izgovor predvsem ta, da je cena zdravil določena, da ni mogoče vnaprej predvideti potrebe po posameznih zdravilih in je nakup odvisen od vsakokratnih potreb, pri čemer ni mogoče upoštevati rokov, ki jih je takrat predvidevala zakonodaja. Potrebno je bilo kar nekaj pogovorov z lekarnami in pristojnimi zbornicami, da so tudi zdravila začeli naročati po zakonsko določenih postopkih.

Pri nabavi medicinske opreme je bilo včasih mogoče zaslediti izgovor, da se potrebuje točno določena oprema z imenom blagovne znamke, ker z drugimi (sorodnimi) ni mogoče tako kakovostno opravljati storitve, ali pa, da se z uporabo postopkov javnih naročil, kjer je edino merilo cena, dobi zgolj najcenejšega ponudnika, izdelek pa je za izvajanje posegov neuporaben.

16. junija 2015 je Državni zbor RS sprejel Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki prinaša precej novosti. Razlog za pripravo novega zakona je nova ureditev oziroma nujnost, da se področje zaposlovanja dela in zaposlitve tujcev prilagodi Zakonu o tujcih (ZTuj), ki na podlagi prenosa Direktive 2011/98/EU uvaja koncept enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki se bo po novem na upravnih enotah izdajal v enotnem postopku.

Tako bodo tujci, ki bodo želeli pridobiti dovoljenje za prebivanje zaradi dela vse dobili na enem mestu, dodatno pa bodo enotno dovoljenje dobili tudi tujci, ki bodo opravljali sezonska dela.

Zavod RS za zaposlovanje bo dovoljenje za sezonsko delo izdalo v primeru, ko se bo to delo izvajalo do 90 dni v koledarskem letu in tako bodo tujci potrebovali za opravljanje dela le dovoljenje za delo in vizuma za kratkoročno bivanje, če ima država, iz katere tujec izhaja, vizumske obveznosti (če te ni, bo tujec v Sloveniji delal in prebival le na podlagi dovoljenja za sezonsko delo. V primeru pa, ko sezonsko delo traja dlje kot 90 dni, ga bodo tujci opravljali na podlagi soglasja za sezono k enotnemu dovoljenju.

Z odločitvijo v zadevi Trgovina Prizma, C-331/14, ECLI:EU:C:2015:456, je Sodišče EU glede na razlago Šeste direktive 77/388/EEC odločilo, da je tožnik v nacionalnem upravnem sporu vendarle DDV zavezanec tudi za tisti dve parceli, ki ju je zaradi izgradnje trgovinskega centra prodal kot fizična oseba.

Zadeva je zanimiva zato, ker je Vrhovno sodišče že odločilo o obstoju te davčne obveznosti, ko je zavrnilo revizijo zaradi zatrjevano nedopustne naknadne obdavčitve dveh zemljišč, ki jih je tožnik prodal kot fizična oseba z enakim režimom DDV kot preostala zemljišča, ki jih je prodal kot samostojni podjetnik. Vendar pa je davčni zavezanec prek ustavne pritožbe, zaradi neopredelitve Vrhovnega sodišča do relevantne sodne prakse Sodišča EU in zaradi neopredelitve do predloga o predložitvi zadeve Sodišču EU, uspel doseči razveljavitev sodbe Vrhovnega sodišča.

Vlada Republike Slovenije je 11. decembra 2014 sprejela Sklep o uvedbi davčnih blagajn ter se zavezala k popravkom Zakona o gospodarskih družbah.

Davčne blagajne bodo obvezne za vse, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, blagajne bodo povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (FURS). S tem se bo preglednost davčnih upravičencev povečala in možnosti za prekrivanje dejanskega prometa storitev in blaga bo otežena.

Davčna blagajna je elektronska naprava, ki ima nameščen ustrezen program, ki ne omogoča brisanja, popravljanja ali kakršnega koli kasnejšega spreminjanja podatkov. Ima vzpostavljeno elektronsko povezavo – internet ali GPRS – z informacijskim sistemom FURS in s kvalificiranim digitalnim potrdilom omogoča podpisovanje sporočil.

Pred izdajo prvega računa bo moral vsak zavezanec FURS obvestiti še o lokacijah poslovnih prostorov, kjer se bodo računi izdajali, in seveda tudi o morebitnih selitvah na drugo lokacijo
(z internim aktom bo zavezanec vsaki lokaciji dodelil oznako poslovnega prostora, ki bo sestavni del računa).

Eden najpomembnejših razlogov za povečevanje števila poslovnih dogodkov je spoznanje, da so ti odlično sredstvo za prepričevanje in prenašanje sporočil v poslovne namene.

Kakšen dogodek torej pripraviti in predvsem, kako ga pripraviti, da bodo vaši gostje res zadovoljni?

Svoj cilj boste dosegli z ustvarjanjem izjemnih doživetij, ki nagovarjajo čustva vseh prisotnih. Občinstvo boste tako pridobili na svojo stran in gostje bodo posledično postali bolj dovzetni za sporočila, ki promovirajo podjetje, vaše izdelke ali storitve.

Vendar, kako to uspešno izpeljati in še pomembneje, kako osvojiti srca vašega občinstva?

V današnjih razmerah postaja odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot eden izmed zakonsko opredeljenih načinov prenehanja delovnega razmerja, vse bolj množičen pojav, čedalje bolj pomembna tema v poslovnem in zasebnem življenju ter eno najpomembnejših vprašanj delovnopravne zakonodaje.

Nemalokrat za delodajalca zagotovitev zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga predstavlja precej zahtevno nalogo, saj zanjo ne zadostuje le obstoj utemeljenega odpovednega razloga, ampak mora biti odpoved izvedena po postopku in na način, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih.

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima lahko napačno postopanje za posledico ne le njeno razveljavitev, reintegracijo delavca v delovno razmerje in poplačilo neizplačanih plač z visokimi zamudnimi obrestmi, ampak tudi obveznost delodajalca za izplačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V zvezi s predmetom javnega naročila, ki ga je mogoče deliti na sklope, Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) v petem odstavku 14. člena ZJN-2 določa splošno pravilo, da se v primeru, ko je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka oziroma višja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem glasilu Evropske Unije, za posamezni sklop uporabljajo pravila ZJN-2, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti, od katerih dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem glasilu Evropske unije.

Republika Slovenija pri črpanju sredstev Kohezijskega sklada EU za področje okolja ne dosega optimalnih rezultatov. Od skupno 16 držav članic EU, upravičenk do sredstev tega sklada, to nekatere počnejo bolje.

Kaj delamo narobe?

Raziskava modelov črpanja sredstev držav članic EU pokaže, da v osnovi obstajata dva modela črpanja. Model, ki ga uporablja Republika Slovenija, je večinski, ne pa najbolj učinkovit. Kateri model država članica uporablja, je stvar domačega prava. Do sredstev sklada za področje okolja so upravičene občine, ki jih je v Republiki Sloveniji 212, vendar pa (še) nimamo vzpostavljenega sistema širše lokalne samouprave, tj. pokrajin.

Sistem javnega naročanja je ves čas na očeh javnosti. Eni v njem vidijo edini vir preživetja, drugi priložnost za rast in nove posle, tretjim pa predstavlja vir sporov, zapletov in vprašljivega gospodarjenja z javnimi sredstvi.

Vseskozi pa je edina stalnica, da z njim ni nihče zadovoljen, razen morda naročnikov.

Večina deloiskalcev službo išče na tradicionalen način. Mnogi so obupani, ker so se prijavili že na več kot 100 objavljenih prostih delovnih mest, a niso bili vabljeni na niti en razgovor. Množica je takšnih, ki se vsepovprek prijavljajo na prosta delovna mesta. Težava je v tem, da se delodajalci takšnih kandidatov najbolj otepajo.

Pogosto se ti iskalci dela zaciklajo v tok prijavljanja na najrazličnejša delovna mesta, kar povprek, delodajalci pa jih zavračajo. To ne pelje nikamor, ti ljudje pa so vedno bolj obupani in zato, ker so obupani, dela ne dobijo.

Priprava dobrega dogodka je velik zalogaj. Ni vseeno, ali organiziramo  otvoritev, tiskovno konferenco, športno prireditev, poslovno srečanje ali obletnico podjetja. Vsem pa je skupno to, da dober, edinstven, in nepozaben dogodek zahteva precej spretnosti ter organizacijskega znanja.

V poslovnem svetu nas povezanost z Evropo in celim svetom neprenehoma spodbuja k temu, da svoje znanje tujega jezika pri stiku s tujimi dobavitelji, podjetji in strankami nadgrajujemo in obenem prilagajamo danim poslovnim situacijam.

Poslovni stiki zahtevajo dobro osnovno znanje tujega jezika in skrb za njegovo kontinuirano nadgradnjo. Telefonski pogovori, pogajanja, poslovne predstavitve in vodenja sestankov v tujem jeziku so postali del vsakdana. Najti moramo primerne besede, fraze in tudi vedeti, v katerih kontekstih jih uporabiti. To znanje je danes ključnega pomena za uspešnost podjetja in njegovo prepoznavnost v poslovnem svetu.

Po prejšnjem ZDR, ki je napotoval na spoštovanje pravil Zakona o splošnem upravnem postopku, je bilo v praksi veliko težav. Ravno zaradi tega so sedaj pravila vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi določena v ZDR-1.

Za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno v 88. členu ZDR-1. Smiselna uporaba pravil pravdnega postopka ostaja za tista vprašanja vročanja, ki jih ZDR-1 ne ureja (npr. vrnitev v prejšnje stanje, vročanje po pooblaščeni fizični ali pravni osebi).

V praksi lahko opazimo vse pogostejše ravnanje naročnikov, ki določbo pogodbene cene iz podčlena 14.1. FIDIC rumene knjige s posebnimi pogoji spremenijo tako, da je pogodbena cena določna s klavzulo »ključ v roke« ali celo s klavzulo »ključ v roke« na podlagi 659. člena OZ. Članek v nadaljevanju obravnava vprašanje, zakaj je takšno ravnaje naročnikov neustrezno in zakaj takšna določba naročnikom pogosto prinese bistveno več težav kot pozitivnih elementov.