Gradbeni zakon (GZ-1) ureja pogoje za graditev objektov in vsa druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov. Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlagalo njegovo spremembo (GZ-1B), ki spreminja ureditev domneve izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte, natančneje določa dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja in učinkoviteje ureja način pridobivanja mnenj mnenjedajalcev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Ministrstvo hkrati pojasnjuje, da je sprememba vsebinsko povezana še s predlaganimi spremembami Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3B), vezanimi na plačilo komunalnega prispevka. Tega osnutek novele Gradbenega zakona še ne vključuje, vendar bo besedilo usklajeno po izvedeni javni razpravi obeh zakonov.

Domneva gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekte pred osamosvojitvijo

Sprememba zakona uvaja ureditev, po kateri se šteje, da objekti, zgrajeni pred 25. junijem 1991, niso nelegalni objekti in imajo pridobljeno gradbeno oziroma uporabno dovoljenje po Gradbenem zakonu, če je zanj po tem zakonu gradbeno oziroma uporabno dovoljenje predpisano. S tem se torej pripoznava dejansko in pravno stanje starejših objektov.

Dodani so tudi nujni pogoji, kdaj se odločba, ki temelji na tej domnevi, lahko izda. Objekt mora biti v še uporabnem stanju in ne spadati med ruševine; v času obstoja se ni smel tako spremeniti, da bi bilo v tem času treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje; hkrati mora biti ustrezno evidentiran.

Dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja

Novela natančneje določa dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja tako, da se ločeno, glede na značilnosti objektov, dopuščajo posamezna odstopanja, ki so še dovoljena med gradnjo. Ureditev je drugačna, če gre za stavbe in funkcionalne komplekse ali če gre za gradbeno-inženirske objekte.

Po vzoru interventnega zakona za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov (ZIUOPZP)  se dopušča tudi vzpostavitev obstoječih objektov v prejšnje stanje, tako da ta lahko odstopa od gabarita in zunanjosti v obsegu in na način, kot se določa pri manjših dopustnih odstopanjih.

Učinkovitejši način pridobivanja mnenj v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja

Nova ureditev določa, da pristojni mnenjedajalci zagotovijo dostop do informacij, pomembnih za pripravo projektne in druge dokumentacije, ter o postopkih pridobivanja projektnih pogojev in mnenj z njihovega področja na centraliziran in preprosto dostopen način v prostorskem informacijskem sistemu v skladu z zakonom, ki ureja prostor (ZUreP-3). Gre za posledico zahtev evropskih direktiv in uredb, ki zahtevajo, da države vse podatke, pomembne za pripravo dokumentacije za pridobitev dovoljenj za investitorje, javno objavijo centralizirano na enem mestu.

Po novem je treba mnenje pridobiti le, če je pristojnost mnenjedajalca evidentirana v zbirki območij pristojnosti v okviru prostorskega informacijskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja prostor. Mnenjedajalce tako zavezuje k upoštevanju ZUreP-3 in sporočanju svoje pristojnosti za izdajo mnenj v zbirko območij s pristojnostmi. Sledi se cilju, da investitor na enem mestu dobi podatek o vseh režimih in vseh obveznostih, ki izhajajo iz tega, mnenjedajalec pa se zavezuje k obveznosti, da upošteva že sprejete in z njegove strani potrjene dopustne posege v prostor ter se njegovo mnenje nanaša le na tehnične vsebine projektne dokumentacije, ki še niso bile presojane v fazi prostorskega akta.

Nova ureditev uvaja tudi bolj strukturiran postopek za pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kjer je ključni poudarek na ustni obravnavi. Če mnenje ni priloženo ali ne izpolnjuje zahtev, upravni organ skliče ustno obravnavo, na kateri mora mnenjedajalec podati mnenje. Če tega ne stori, se šteje, da gradnji ne nasprotuje in da je skladna s predpisi. Tako se uvaja domneva izdanega mnenja, s tem pa tudi domneva skladnosti nameravane gradnje s predpisi s področja mnenjedajalca.

Vir: Zakon o spremembi in dopolnitvah Gradbenega zakona.