Delavec, ki v tekočem koledarskem letu ni bil odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima pravico izrabiti ves letni dopust nad dvema tednoma, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu, najkasneje do 30. junija naslednjega leta. Kolikor delavec v koledarskem letu ni izkoristil dveh tednov letnega dopusta, mu dnevi, ki mu manjkajo do dveh tednov, propadejo in jih ne more prenesti v naslednje koledarsko leto. Pojem dveh tednov je tako kot pri določanju minimalnega števila dni letnega dopusta, odvisen izključno od števila delovnih dni delavca v tednu, pri čemer je nepomembno, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas.

Pri navedeni določbi se v praksi tako delavcem kot delodajalcem zastavljajo naslednja vprašanja:

• Ali je to pravica delavca in se delavec sam lahko odloči, kdaj do 30. junija naslednjega koledarskega leta bo lahko izrabil preostanek letnega dopusta?
• Ali lahko delodajalec sam odloči (na primer v splošnih aktih delodajalca ali kolektivni pogodbi), da morajo vsi delavci celoten letni dopust izrabiti do konca tekočega koledarskega leta?
• Ali je to sicer pravica delavca, vendar mora biti dogovor o načinu in terminu njene izrabe dogovorjen z delodajalcem?

Določbe v tem delu res niso povsem jasne in lahko vzbudijo vtis, da je delavec tisti, ki se odloči, kdaj v času do 30. junija bo izrabil dopust, prenesen iz prejšnjega koledarskega leta. Vendar ne more biti tako, saj je treba pri razlagi te določbe upoštevati širši kontekst pravice do izrabe letnega dopusta. Poleg tega, da delavec obnovi svoje psihofizične sposobnosti za varno delo in da vsaj del dopusta preživi z družino, je namreč treba upoštevati še (ali pa predvsem), da mora delovni proces potekati nemoteno. Bistvo delovnega razmerja je namreč v tem, da se delavec vključi v organiziran delovni proces pri delodajalcu ter se pri tem podredi načinu dela in delovnemu času, ki velja pri delodajalcu, njegovim navodilom in nadzoru.¹

Zakon določa le način izrabe prenesenega letnega dopusta in to, da naj bi se dopust izrabil v dogovoru z delodajalcem.²

Poslovno tveganje nosi delodajalec, zato mora imeti na voljo tudi vse potrebne vzvode za učinkovito organizacijo dela. Seveda z omejitvijo, da upošteva pravice, ki delavcem pripadajo na podlagi prisilnih predpisov, kolektivnih pogodb in pogodbe o zaposlitvi. V tem duhu bi bilo torej treba razlagati določila ZDR-1 v zvezi z izrabo letnega dopusta.

Vsak razumen delodajalec si bo gotovo prizadeval čim bolj upoštevati želje zaposlenih glede termina izrabe (prenesenega) letnega dopusta, vendar ni v nasprotju s pravicami delavcev delodajalčeva odločitev, da je treba preneseni letni dopust izrabiti že pred koncem junija, če delovni proces ne omogoča izrabe dopusta v tem obdobju. Tudi taka izraba letnega dopusta delavcem omogoča počitek, rekreacijo in uskladitev družinskih obveznosti. Prav je, da bi delodajalec pri odrejanju terminov za izrabo (prenesenega) letnega dopusta delavce o tem vnaprej obvestil, na primer z letnim koledarjem (razporedom delovnega časa), z obvestilom o odmeri letnega dopusta ipd.

Zelo priporočljivo je, da so pravila o izrabi letnega dopusta predpisana vnaprej (pravilnik, letni koledar ipd.), po možnosti v sodelovanju z delavskimi predstavniki.

Tako tudi ni v nasprotju z zakonom, če delodajalec v svojih aktih določi, da morajo vsi delavci izrabiti ves svoj letni dopust v tekočem koledarskem letu ali da lahko v naslednje koledarsko leto prenesejo denimo le dva dneva letnega dopusta. Delodajalec bi v akte lahko tudi zapisal, da zaradi potreb delovnega procesa izraba letnega dopusta zadnji teden v mesecu ni dovoljena, zato ne bo odobrena.

Nekateri delodajalci so se domislili tudi inovativnega nagrajevanja delavcev, ki v tekočem koledarskem letu izrabijo ves svoj letni dopust. Tem delavcem za nagrado pri odmeri letnega dopusta v naslednjem koledarskem letu pripada en dan letnega dopusta več.

¹ Šercer, M., Izraba starega letnega dopusta, Pravna praksa, 2015, št. 19, str. 21.
² Šercer, M., Neizrabljen dopust iz lanskega leta, Pravna praksa, 2015, št. 11–12, str. 28.

Vir: Knjiga - Vse kar morate vedeti o letnem dopustu in regresu, avtorice mag. Nine Scortegagne Kavčnik.