Zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Od 1. avgusta 2019 velja Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (Direktiva). Namen Direktive je zagotoviti enakost spolov ob upoštevanju priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu v Evropski uniji s spodbujanjem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja za delavce, ki so starši ali oskrbovalci. V ta namen na novo ureja predvsem očetovski in starševski dopust.

Ker so bile države članice zavezane Direktivo v nacionalni pravni red prenesti do 2. avgusta 2022, je Vlada Republike Slovenije z namenom izpolnitve obveznosti in zagotovitve skladnosti zakona z Direktivo vložila predlog novele ZSDP-1.

Cilji, načela in poglavitne rešitve

Glavni cilj predlagane novele je povečanje otrokove koristi. Načela, ki jih pri doseganju povečanja otrokove koristi novela spoštuje, so predvsem načelo učinkovitosti, varstva pravic, zakonitosti, ekonomičnosti in pravne varnosti.

Sledeč novostim Direktive, novela med drugim spreminja ureditev očetovskega in starševskega dopusta. Ob tem upošteva določbo 16. člena Direktive, ki državam članicam omogoča, da ohranijo določbe, ki delavcem zagotavljajo ugodnejši pravni okvir. Tako novela veljavnih ugodnosti ne manjša, temveč jih zgolj prilagaja tako, da bodo skladne s posameznimi določbami Direktive.

Očetovski dopust

Dosedanja ureditev določa očetovski dopust v obsegu 30 dni, od katerih se jih 15 izrabi od rojstva otroka do približno enega leta otrokove starosti, preostanek do 30 dni pa do končanega prvega razreda osnovne šole.

Predlagana sprememba ohranja skupno število dni očetovskega dopusta, spreminja pa način koriščenja. Tako se bo po novem prvih 15 dni izrabilo od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka, preostalih 15 dni pa postane del neprenosljivega dela starševskega dopusta.

Starševski dopust

Veljavna ureditev določa za mater do 260 dni, za očeta pa do 230 dni starševskega dopusta. Največ 75 dni se lahko prenese in izrabi najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, po dogovoru pa se lahko deli med starši, kar pomeni, da lahko oče prenese na mater 130 dni oziroma mati 100 dni na očeta.

Predlagana sprememba ZSDP-1 vsakemu od staršev določa 160 dni starševskega dopusta in spreminja razmerja pri dogovoru o delitvi – oče in mati lahko na drugega preneseta 100 dni svojega starševskega dopusta. Preostalih 60 dni starševskega dopusta je skladno z Direktivo neprenosljivih. Dodatna novost je podaljšanje možnosti izrabe neprenosljivega dela najpozneje do dopolnjenega osmega leta starosti otroka.

Novosti torej pomenijo, da se očetovski dopust krajša s 30 na 15 dni, hkrati pa očetje dobijo novih 60 neprenosljivih dni starševskega dopusta. Mati lahko tako kot doslej izrabi 105 dni materinskega dopusta, 160 dni lastnega ter 100 dni prenosljivega očetovega starševskega dopusta, kar enako kot v dosedanji ureditvi skupno predstavlja 365 dni.

Druge poglavitne rešitve

Predlog novele zgornjo mejo denarnega nadomestila pri očetovskem in starševskem dopustu veže na dvainpolkratnik vrednosti povprečne bruto plače v Sloveniji.

Novela razširja možnost dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Po novem bo to mogoče do dopolnjenega otrokovega osmega leta starosti, kar je v povprečju deset mesecev dlje kot do dokončanega prvega razreda osnovne šole, kot to določa veljavni zakon. Poleg tega novela možnost dela s krajšim delovnim časom staršem ponuja sočasno, ob čemer je skupna izraba omejena na 20 ur tedensko.

Enako spremembo kot pri delu s krajšim delovnim časom, torej z dokončanega otrokovega prvega razreda osnovne šole na dopolnjeno osmo leto starosti, novela enotno uveljavlja tudi za pravice staršev in njihova določena podaljšanja.

Če je otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev po novem lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši v obeh primerih zanj dejansko skrbeli v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Prav tako se višina delnega plačila poviša na 1,2-kratnik bruto minimalne plače, kar pomeni, da se uskladi z višino, kot jo prejema družinski pomočnik.

Končno novela prinaša še nekaj redakcijskih sprememb, ki so se izkazale za potrebne zaradi učinkovitejšega izvajanja zakona.

Vir: Državni zbor RS, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, 23. 9. 2022.