Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva

Upravičenci do nadomestila plače po ZZUOOP so:

– delavec, ki mu je bila odrejena karantena,
– eden od staršev ali oseba, ki neguje otroka, ki zaradi višje sile (varstvo otroka) ne more opravljati dela (velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca).

V primeru, da je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero mu je bila odrejena karantena, smiselno enako pa tudi v primeru višje sile.

Vlogo za povračilo izplačanih nadomestil za primer odrejene karantene (če je odločba izdana do 31. 12. 2020) je mogoče vložiti do konca leta. Hkrati pa ZZUOOP omogoča podaljšanje ukrepa za dodatnih šest mesecev, in sicer če tako sklene Vlada Republike Slovenije.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki ne morejo opravljati dela zaradi odrejene karantene ali višje sile, država povrne delodajalcu v celoti. Pri tem je delodajalec dolžan delavcem za obdobje prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Izplačana nadomestila pa se povrnejo tudi za praznike in dela proste dni.

Višina nadomestila plače zaradi odrejene karantene je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša:

• 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas (sedmi odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih) pripada delavcu, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu, ter delavcu, ki je bil v stiku z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela (prvi in drugi odstavek 59. člena ZZUOOP);
• 100 % nadomestila plače prejme delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela na delovnem mestu (tretji odstavek 59. člena ZZUOOP);
• 50 % plače, ki bi jo prejel, če bi delal, in ne manj kot 70 % minimalne plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
  • smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
  • smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
  • rojstvo otroka,
  • vabilo na sodišče.

Višina nadomestila plače v primeru višje sile pa znaša 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas.

ZZUOOP v povezavi z ukrepi iz te točke določa tudi denarne kazni, in sicer se z globo od 3.000 do 20.000 EUR kaznuje delodajalec, ki:

• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,
• izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom.

Pri čemer se:

• z globo od 1.500 do 8.000 EUR kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev,
• z globo od 450 do 2.000 EUR kaznuje odgovorna oseba delodajalca,
• z globo od 450 do 1.200 EUR kaznuje delodajalec posameznik.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Do povračila so upravičeni delodajalci:

• ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019;
• ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 (če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020);
• ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020 (če v letu 2019 niso poslovali).

Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičeni delodajalec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Štejejo se čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga – 80 % osnove iz sedmega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, vendar ne manj, kot znaša minimalna plača.

Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80 % izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 EUR (bruto). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za praznični in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil ne more uveljavljati delodajalec:

• ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
• če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

Vlogo za povračilo izplačanih nadomestil lahko vloži v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje, in sicer najpozneje do 15. 12. 2020.

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

ZZUOOP v povezavi z ukrepi iz te točke določa tudi denarne kazni, in sicer se z globo od 3.000 do 20.000 EUR kaznuje delodajalec, ki:

• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora,
• izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom,
• v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, če delavca pozove, da se vrne na delo.

Pri čemer se:

• z globo od 1.500 do 8.000 EUR kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev,
• z globo od 450 do 2.000 EUR kaznuje odgovorna oseba delodajalca,
• z globo od 450 do 1.200 EUR kaznuje delodajalec posameznik.

Vir: Uradni list RS in  https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=AF9EEFA976E79799C12585F400391FD7&db=pre_zak&mandat=VIII&tip=doc.