V Sloveniji je pravna ureditev ustanove vezana predvsem na Zakon o ustanovah (ZU) iz leta 1995, ki dovoljuje ustanavljanje ustanov zgolj za splošno koristne in dobrodelne, ne pa tudi v zasebne namene. Vse več držav po svetu pa se odloča tudi za pravno ureditev zasebne ustanove ali za sprejem (in prilagoditev) anglosaškega instituta trusta oziroma za katero drugo obliko fiduciarnih pravnih poslov.

S konkretnim življenjskim primerom, ki kaže, da se v angleški pravni praksi s pomočjo pravil o trustu zadovoljivo lahko zavarujejo legitimni (dednopravni in drugi) interesi posameznikov, nakazujemo na to, da bi bile podobne rešitve dobrodošle tudi za slovensko pravo.

Predstavljamo si lahko hipotetični primer, ko si babica želi vnuku podariti znesek 100.000 EUR. Tega ne more storiti takoj, ker je vnuk premlad in bi denar lahko nespametno zapravil. Res je, da bi mu ga kasneje, ko bi se ji to zdelo primerno, lahko izplačala sama, vendar se glede na svojo starost boji, da tega morda ne bo dočakala. Ker ta možnost torej zanjo ni sprejemljiva, ustanovi trust v korist vnuka. To bo storila tako, da bo prenesla denar na zaupnika, ki je lahko na primer njen dober prijatelj ali pa banka, hkrati pa mu bo dala navodila, kako naj ravna s tem denarjem.

Lahko se na primer odloči za to, da prenese navodilo, da naj zaupnik denar primerno investira in zbira dohodke, potem pa tako glavnico kot dohodke izroči oziroma preda vnuku na njegov osemnajsti rojstni dan. V vmesnem času naj zaupnik vnuku izplačuje zneske, ki jih potrebuje za šolanje, in mesečno žepnino v znesku 500 EUR od trenutka, ko postane najstnik. Zaupnik naj bi torej ravnal z izročenim mu premoženjem (v konkretnem primeru denarjem) tako, kot mu je naloženo: njegova naloga je maksimizirati koristi za vnuka.

Več o tematiki si lahko preberete v knjigi prof. dr. Viktorije Žnidaršič Skubic z naslovom Zasebna ustanova, trust, fiduciarni pravni posli in njihov vpliv na dedovanje.

Vir: Viktorija Žnidaršič Skubic, redna profesorica Pravne fakultete v Ljubljani