V poslovnem svetu dandanes ni več niti političnih niti geografskih meja ali omejitev. Z razvojem raznovrstnih sredstev za komuniciranje je torej upadel pomen lokacije podjetja, bolj pomembni pa sta postali naša sposobnost komuniciranja in storitev sama. Bodisi v iskanju nove zaposlitve bodisi v želji po sklepanju novih poslov v tujini se vedno večja pozornosti namenja našim spretnostim izražanja v tujem jeziku. Prek komunikacije s sodelavci, strankami in poslovnimi partnerji namreč gradimo učinkovite in produktivne poslovne odnose. In ker je globalni trg visoko konkurenčen, se od zaposlenih pričakuje tudi visoka raven znanja tujega poslovnega jezika.

Poglejmo nekaj statistike (vir: British Council, Britanski svet):

• po nedavnem poročanju agencije za zaposlovanje Randstad 58 odstotkov vseh evropskih diplomantov, 65 odstotkov srednjih vodstvenih delavcev in sto odstotkov višjih vodstvenih delavcev potrebuje znanje vsaj enega tujega jezika, na prvem mestu je to angleščina;
• angleščina še vedno prevladuje kot jezik poslovnega sveta in to se v bližnji prihodnosti verjetno ne bo spremenilo;
• do leta 2020 se bosta dve milijardi iskalcev zaposlitve učili angleščino kot prvi tuji jezik;
• statistika kaže torej v prid angleščini, ki je še vedno vodilni jezik v mednarodnem pravu, diplomaciji, založništvu, letalskem prometu in potovanjih, mednarodnem poslovanju, akademskem svetu, tehnologiji in znanosti, športu in glasbi. Znano je, da je 75 odstotkov pošte na svetovni ravni napisane v angleščini, da je 80 odstotkov elektronsko shranjenih podatkov v angleškem jeziku in da kar 36 odstotkov celotne internetne komunikacije poteka v angleščini;
• dobre spretnosti izražanja v angleščini prihranijo zaposlenim približno dve uri časa na teden, poveča se njihova delovna učinkovitost, pri čemer se zmanjšajo stroški poslovanja, torej so kandidati za službo z dobrim znanjem tujega jezika prva izbira zaposlovalcev.

Podatki so dovolj zgovorni, kljub temu pa imejmo v mislih, da je treba za osebno poslovno rast poskrbeti z nenehnim izobraževanjem in treningom. Sami lahko veliko naredimo že z uporabo interneta. Dostop do tega okna v svet nas poveže s preostalimi 2,4 milijarde uporabnikov in 634 milijoni spletnih strani, od katerih jih je 55,5 odstotka v angleščini. Z uporabo interneta lahko na enostaven, cenovno sprejemljiv in dostopen način pridemo do podatkovnih baz s pomembnimi in specifičnimi informacijami za našo dejavnost in projekte, pri katerih delamo. Internet je vir izobraževanja, navdiha in širšega pogleda, ta vir pa je na voljo strokovnjakom po vsem svetu in na vseh ravneh. Da bi ga izkoristili in da bi bil naš izplen res dober, pa moramo seveda biti suvereni v tujem jeziku.

Kaj so razlike med učenjem poslovne angleščine in splošne angleščine?

V resnici je veliko več podobnosti kot razlik, čeprav ima veliko ljudi pomisleke glede tega, da bi se učili poslovnega jezika. V obeh primerih se pri jeziku učimo temeljih jezikovnih spretnosti za tekoče izražanje v pisanju in ustnem izražanju. Treba je torej graditi na dobrih osnovah splošnega jezika, v katerega vnašamo elemente poslovnega. Osredotočamo se na specifično besedišče, teme in tudi spretnosti, ki pripomorejo k temu, da natančno in bolj tekoče komuniciramo.

S sodobnimi metodami, študijami primerov in s povezovanjem različnih pristopov urimo na primer udeležbo na sestankih, predstavitve, telefoniranje, poslovno korespondenco ipd. Pravimo torej, da se poslovnega jezika ne samo učimo, ampak ga tudi treniramo.

Vir: Darija Mežnar Steklasa