Odprto bančništvo (Open Banking) se uveljavlja tudi v Sloveniji, vključno z mobilnimi denarnicami in takojšnjimi prenakazili plačil pri brezgotovinskih plačilih. Spremembe se bodo dotaknile načina plačevanja v trgovinah, lekarnah, recepcijah, v prometu in pri nakupih po spletu. Digitalizacija se odraža tudi v storitvah javne uprave in lokalnih skupnosti, med drugim pa nas čakajo tudi zanimivi projekti pametnih mest in vasi.  

Kako se odprto bančništvo (Open Banking) uveljavlja v Sloveniji? Kakšne novosti se nam poleg mobilnih denarnic in takojšnjih prenakazil plačil (ob kateremkoli času) pri brezgotovinskih plačilih obetajo v bližnji prihodnosti? Kako jih bomo lahko uporabljali v trgovinah, lekarnah, na recepcijah, v prometu, pri nakupih po spletu izza mize ali s pametnega telefona ali tablice?

Kako se bo digitalizacija odražala v storitvah javne uprave in lokalnih skupnosti v praksi? Kako napredujejo projekti pametnih mest in vasi? Kakšne so možnosti financiranja in komu kaže zaupati razvoj in pomoč pri projektih pridobivanja sredstev? V Evropski uniji je v letu 2018 v dejavnosti plačilnih storitev napočilo obdobje uvajanja prelomnih novosti. Plačevanje postaja vedno bolj on-line in mobilno, tudi v Sloveniji naraščata število in delež elektronskih transakcij.

Podlaga za nove nacionalne zakonodaje (v Sloveniji je to Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)) je evropska direktiva PSD2, ki poleg nadaljnjega znižanja tarif in nekaterih ukrepov za varstvo potrošnikov (kot sta močnejša avtentikacija plačnika in omejitev odgovornosti za neavtorizirane transakcije na 50 evrov namesto zdajšnjih 150 evrov) predvsem upošteva naraščajoči tempo digitalizacije z naraščajočim deležem takojšnjih in mobilnih plačil ter omogoča inovacije za nadaljnje izboljšanje uporabniške izkušnje.

Spremembe bodo velike in bodo imele posledice tako za kupce kot za banke in druge ponudnike finančnih storitev, ponudnike blaga in storitev nasploh (tudi na primer telekomunikacijskih, prevozniških storitev, storitev v gostinstvu in turizmu) za končne potrošnike ter tudi za plačilne sheme, ponudnike storitev na medpodjetniškem trgu in druge akterje. Kot kažejo zgledi iz številnih držav, bodo novosti za različne družbe, ki jih dejavnost plačevanja zadeva, od finančnih družb preko trgovcev do na primer že obstoječih in novih ponudnikov informacijskih storitev, imele različne posledice in odpirale številne priložnosti, tako rekoč za nikogar pa posel ne bo več tak, kakor je sedaj. Zato je čas, da se na prihajajoče spremembe pripravijo vsi, ki so pri izvajanju – in pri sprejemanju – plačil udeleženi.

Odprto bančništvo predstavlja za finančne ustanove velik potencial in priložnost za inoviranje, ustvarjanje nadomestnih oziroma novih virov prihodkov in obenem narekuje tekmovanje z novimi tekmeci. Ključno zanje in tudi za druge udeležence na trgu plačilnih storitev bo torej razumeti pomen bližajočih se velikih sprememb v industriji plačil in prilagoditi svoje poslovne modele tako, da bodo tehnologijo in zakonodajo obravnavali kot prožilec razvoja novih bančnih storitev. Gre za več kot za tehnološko uskladitev s predpisi – predvsem gre tudi za odnos do trga in s tem za pretehtano izbiro na paleti strateških možnosti. Pri tem ne bo ene pravilne rešitve za vse – vse banke in druge finančne ustanove, marsikateri trgovec in drug ponudnik bodo oziroma se že dandanes zaradi navedenega soočajo s pomembnimi izzivi.

Vzporedno novostim v plačilnih storitvah se digitalizacija in industrija 4.0 vedno bolj odražata v storitvah javne uprave in lokalnih skupnosti. Projekti pametnih mest in vasi ne ostajajo več na papirju. Po začetnih projektih medsebojnega povezovanja naprav v prometu, elektronske identifikacije in dostopa v prostore in do prireditev tudi v Sloveniji že uspešno potekajo uvajanja storitev javne uprave, digitalizacije plačevanja (za lokalne ponudnike blaga in storitev, zavode, prireditve, prispevke), energetskega upravljanja itd.

Na konferenci Novi izzivi bodo predstavniki državne uprave, lokalnih skupnosti, razvojnih agencij in ponudniki finančnih in drugih storitev obravnavali novosti, primere dobre prakse ter izmenjali stališča in prikazali pobude za hitrejši in konkretni napredek na področju pametnih skupnosti. Med področji bosta pospeševanje učinkovite rabe energije in uvajanje uporabe obnovljivih virov energije, v zvezi s katerima bomo predstavili nekaj poslovnih modelov in tudi možnosti financiranja ter izbire meril, komu zaupati razvoj in pomoč pri projektih pridobivanja sredstev.


Avtor: mag. Matija Vojsk, MBA, je bil, preden je postal samostojni poslovni svetovalec in predavatelj, med drugim član uprave Telekom Slovenije in Dela ter direktor področja svetovanja pri PwC, ima pa tudi izkušnje iz delovanja v nadzornih svetih in njihovih komisijah.

Viri: McKinsey, Barclays, Accenture.