GDPR je v veljavi že skoraj leto dni, težavam, ki jih je uredba s seboj prinesla, pa ni videti konca. Tako nam, denimo, še vedno ni prišlo v navado, da imamo šest pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov in ne več klasičnih dveh. Vse pravne podlage so si med seboj enakovredne, res pa je, da se ne smejo prekrivati. Takšen primer je še posebej pogost v marketingu, kjer lahko hitro zamešamo osebno privolitev in izvajanje pogodbe (ali pa celo kakšno zakonsko določilo specialnega zakona) za izvajanje neposrednega trženja. Posledično upravljavec tvega izbris vseh osebnih podatkov in nevarnost bizarno visoke globe.

Gornja zmota je klasična zmota, ki jo bomo skušali pojasniti na mednarodni 5. konferenci Dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja, na kateri se nam bodo ponovno pridružili izjemni govorci iz Slovenije in Evropske unije. Med drugim bodo z nami predstavniki UEFA, EDPS, EDPB, Micorosofta, slovenskega, irskega in ciprskega Informacijskega pooblaščenca ter tudi strokovnjaki iz marketinga, veriženja podatkov in novih tehnologij. Pa še hekali bomo v živo.

Konferenco bomo zaključili z okroglo mizo na temo pravice do pozabe, o kateri se bodo med drugimi pogovarjali Helena Blagne, dr. Rosvita Pesek in Cene Grčar.

 Vir: Klemen Kraigher Mišič, direktor Info hiše d. o. o.