Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) določa, da se zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila. Preverite, kdaj naročnik v predrevizijskem postopku in Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ne bosta ugodila zahtevku za revizijo.

Z uveljavitvijo ZPVPJN-A je bila v prvem odstavku 5. člena takrat veljavnega ZPVPJN, ki ureja dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, določena omejitev glede teže oziroma resnosti zatrjevane kršitve tako, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko sicer še vedno vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila (vendar le še!) zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ta zakon ne določata drugače.

V nadaljevanju je ZPVPJN-A take kršitve tudi eksemplifikativno oziroma primeroma navajal. Predstavljeno določilo pomeni, da naročnik v predrevizijskem postopku in Državna revizijska komisija v revizijskem postopku zahtevku za revizijo ne bosta ugodila, če je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila do kršitve sicer prišlo, vendar ta ni taka, da je ali pa bi lahko na oddajo naročila bistveno vplivala.

Iz navedenega izhaja, da gre pri konkretni določbi za določilo, ki naročniku in Državni revizijski komisiji nalaga tehtanje načela zakonitosti v pomenu vezanosti na ustavo, zakone in podzakonske predpise na eni strani ter na načelo hitrosti in učinkovitosti na drugi strani. Tako ZPVPJN ureja situacije, ko je v postopku pravnega varstva nesporno ugotovljeno, da je do kršitve sicer prišlo, vendar ta ni imela nikakršnega ali pomembnejšega vpliva na oddajo javnega naročila.

Tako na primer kot bistvena ne bo spoznana kršitev, če bo ugotovljeno, da je naročnik kršil rok, ki ga ZJN-3 določa za obvestilo o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo javnega naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem. ZJN-3 sicer nesporno določa, da mora biti ena od navedenih odločitev sprejeta v 90 dneh od roka za oddajo ponudb, vendar ni mogoče trditi, da bi zamuda tega roka posegla v pravni položaj ponudnika na način, da bi bilo mogoče govoriti o bistvenem (nesorazmernem) vplivu na oddajo javnega naročila, zato taka kršitev na odločitev o zahtevku za revizijo ne bo vplivala.

Z uveljavitvijo ZPVPJN-B se del zakonske določbe, ki je bila z uveljavitvijo ZPVPJN-A vnesena v določbo prvega odstavka 5. člena takrat veljavnega ZPVPJN, prenaša oziroma ureja v novem 16.a členu ZPVPJN, ki določa pogoj za uspeh zahtevka za revizijo. Z opredelitvijo tega pogoja v novem členu med skupnimi določbami zakona za predrevizijski in revizijski postopek je ta vsebina pravilneje umeščena v zakon. Določba 16.a člena sicer ne vsebuje več primerov kršitev, ki bistveno vplivajo ali bi lahko vplivale na oddajo javnega naročila, vendar je glede na dejstvo, da se določba le, kot je bilo pojasnjeno, umešča v poglavje skupnih določb predrevizijskega in revizijskega postopka, vsebinsko pa se ne spreminja, še vedno treba upoštevati, da so take kršitve zlasti naslednje:

– odločitev, da se naročilo odda ponudniku, ki ni najugodnejši ali ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali povabila k sodelovanju ali povabila k oddaji ponudbe;

– dopuščena sprememba tistih delov ponudbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, cene ali elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb;

– oddaja naročila brez objave obvestila o naročilu na portalu javnih naročil, čeprav tega zakon ne dopušča;

– določitev roka za prejem prijav ali ponudb, ki zainteresiranim ponudnikom glede na zahtevnost razpisne dokumentacije onemogoča pripravo dopustne ponudbe.

Vir: Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) s komentarjem

Avtorji: Borut Smrdel, Tadeja Pušnar, Sašo Matas, Maja Prebil, mag. Urška Skok Klima

Stvarno kazalo: mag. Maja Koršič Potočnik

Urednik: Sašo Matas

Recenzenta: prof. dr. Miha Juhart in prof. dr. Rajko Pirnat