Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu določa, da mora delodajalec izplačati regres delavcu najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

ZDR-1 v 31. členu med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi določa tudi način izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, če gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas. To navedeno v praksi pomeni, da v primeru, ko delavec pri delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, ker se zaposli med letom ali pa mu med letom pogodba o zaposlitvi preneha veljati, delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi določita, na kakšen način bo delavec izrabil sorazmerni del letnega dopusta: lahko se dogovorita, da ga izrabi vsak mesec 1/12 ali poljubno ipd.

Smiselno enako priporočamo, da se za dan izplačila regresa, če se delavec zaposli po 1. juliju, delavec in delodajalec dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Zakon v teh primerih roka za izplačilo ne predvideva, praksa delodajalcev pa je različna, od izplačila pri prvi plači do izplačila na dan 31. december. Po našem mnenju je vsekakor primerno in priporočljivo, da se delavec in delodajalec, predvsem da se izogneta slabi volji, o tem sporazumeta v pogodbi o zaposlitvi, delodajalec pa ni v zamudi, če regres v odsotnosti dogovora izplača na zadnji (delovni) dan leta.

Vas zanima tudi:

• koliko znaša najnižji in najvišji znesek regresa,
• ali lahko delodajalec izplača delavcem različne višine regresa,
• ali lahko delodajalec v svojih internih aktih določi, da je dolžan izplačati regres do 30. aprila ali 30. julija,
• kakšne pravice ima delavec, če delodajalec zamuja z izplačilom regresa,
• kje mora biti določeno, da lahko delodajalec v primeru nelikvidnosti izplača regres najpozneje do 1. novembra, in kdaj je delodajalec nelikviden,
• ali lahko delavec na podlagi pisnega obračuna regresa zahteva izvršbo,
• ali lahko delodajalec izplača regres delavcem v bonih,
• kako je z izvršbo delavčevega upnika na regres,
• kako in kdaj lahko delodajalec zahteva od delavca preveč izplačan regres, če delavec pri njem ni zaposlen celotno koledarsko leto,
• koliko znaša višina regresa delavca, ki dela s krajšim delovnim časom,
• ali delavcem, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zaradi opravljanja javnih del ali dela na domu pripada regres,
• ali delavcu pripada regres, četudi v celotnem koledarskem letu ne izrabi niti dneva letnega dopusta ali je celotno ali del koledarskega leta opravičeno odsoten z dela,
• ali regres pripada delavcu za čas čakanja na delo doma.

Vse to si lahko preberete v priročniku avtorice mag. Nine Scortegagna Kavčnik z naslovom »Vse, kar morate vedeti o letnem dopustu in regresu«.

Vir: mag. Nina Scortegagna Kavčnik