DZ se je na kritiko ZZZDR, da morajo zakonske določbe omogočiti, da skrb staršev za otroka, zlasti takega, ki nima več živih staršev, nadomestijo člani razširjene družine, odzval z določbo o podelitvi starševske skrbi sorodniku (231. člen DZ).

Starševsko skrb lahko sodišče podeli samo sorodniku otroka, ki nima več živih staršev, in samo, če je to v otrokovo korist. Sorodnik, ki je pripravljen prevzeti starševsko skrb, mora izpolnjevati pogoja starostne razlike in primernih osebnih lastnosti, ki sta sicer predpisana za posvojitelje.¹ Za sorodnika, kateremu lahko sodišče podeli starševsko skrb, šteje samo sorodnik, ki ga kot takega opredeljuje DZ. Sorodnik po DZ je oseba, ki je z otrokom v sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena² ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. Na tej podlagi lahko sodišče podeli starševsko skrb dedu za vnuka ali vnukinjo, babici za vnuka ali vnukinjo, bratu ali sestri za svojega brata ali sestro, teti ali stricu za nečaka ali nečakinjo, nečaku ali nečakinji za svojo precej mlajšo teto ali strica, bratrancu ali sestrični za svojega bratranca ali sestrično, sorodniku za bratove ali sestrine vnuke. Določba, po kateri je sorodnik samo oseba v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, velja tudi v razmerju polsorodstva (na primer med polbrati in polsestrami).

Sorodnikoma, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti (ded in babica) in izpolnjujeta pogoje podelitev starševske skrbi, lahko sodišče podeli starševsko skrb le obema skupaj. Tudi sorodniku, ki je v zakonski zvezi ali živi v zunajzakonski skupnosti, ni mogoče podeliti starševske skrbi samemu, temveč samo skupaj z njegovim zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem (na primer teti in njenemu možu ali zunajzakonskemu partnerju), čeprav ta partner ni otrokov sorodnik.³ Sorodniki po DZ, ki se jim lahko podeli starševska skrb, so opredeljeni širše od rejnikov s statusom sorodnika po ZIRD. Za otrokove sorodnike po ZIRD štejejo le ded, babica, stric, teta, brat in sestra (7. člen ZIRD). V prihodnosti kaže ti dve definiciji sorodstva poenotiti. Predvsem pa mora sodišče v vsakem primeru posebej presoditi, ali je otroku glede na okoliščine primera bolj v korist, da njegovemu sorodniku zaupa nalogo rejništva ali starševske skrbi.

S podelitvijo starševske skrbi pridobi sorodnik enake obveznosti in pravice, kot jih imajo na podlagi starševske skrbi otrokovi starši. Sorodnik je dolžan skrbeti za osebo in premoženje otroka ter otroka tudi zastopati.⁴

Podelitev starševske skrbi sorodniku ne zagotavlja pravice do stikov z otrokom, kot jo imajo starši, ker so stiki samostojna in od starševske skrbi neodvisna pravica. Če sorodnik ne živi več z otrokom,⁵ lahko zahteva stike kot vsaka druga oseba, s katero je otrok družinsko povezan in nanjo osebno navezan. V primeru razveze zakonske zveze ali razpada zunajzakonske zveze sorodnikov ali sorodnika in njegovega partnerja, ki jima je bila skupaj podeljena starševska skrb, je treba presoditi, ali je izrečeni ukrep podeljene starševske skrbi še v korist otroku. Če je skupna starševska skrb otroku še v korist, je treba urediti varstvo in vzgojo otroka. Če pa ukrep otroku ni več v korist, sodišče odloči, da enemu od sorodnikov ali njegovemu zakoncu preneha starševska skrb ali pa ukrep nadomesti s primernejšim.

Oseba, ki ji je podeljena starševska skrb, ni dolžna preživljati otroka, ker je preživljanje samostojna in od starševske skrbi neodvisna pravica. Zakonodajalec, ki je hotel osebo s podeljeno starševsko skrbjo zavezati tudi k preživljanju, je zato njeno dolžnost preživljanja določil posebej. Preživljanje otroka s podeljeno starševsko skrbjo se ravna po splošnih določbah DZ o preživljanju (zlasti po določbi 138. člena DZ).⁶ Po splošnih določbah DZ se ravnajo tudi izvajanje in prenehanje podeljene starševske skrbi (glej 151. in 152. člen DZ) in izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka (na primer o omejitvi in odvzemu starševske skrbi).

Podelitev starševske skrbi sorodniku je po svoji naravi ukrep za varstvo otrokove skrbi, ki nadomešča posvojitev, zato se šteje, da v času podeljene starševske skrbi ni potrebe po posvojitvi. Postopek, po katerem odloča sodišče, mora biti zaradi narave zadeve nepravdni. Sodišče pri odločitvi o podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi mnenje centra za socialno delo o otrokovi koristi in mnenje razsodnega otroka, ki ga je ta izrazil sam ali po zaupniku (143. člen DZ).

Sodišče pošlje pravnomočno odločbo o podelitvi in o prenehanju podeljene starševske skrbi v 15 dneh od njene pravnomočnosti upravni enoti zaradi vpisa v matični register. Poleg podelitve in prenehanja podeljene starševske skrbi se v matični register vpišeta tudi osebno ime sorodnika, ki mu je bila podeljena starševska skrb, in njegov EMŠO.

DZ ne ureja pravnih posledic, ki jih podeljena starševska skrb prinaša na drugih pravnih področjih, zlasti na področju dedovanja. Takih posledic za zdaj tudi ne urejajo drugi zakoni, na primer ZD. Ker podeljena starševska skrb prinaša samo enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo starši na podlagi starševske skrbi, ne pa tudi vseh pravic starševstva (iz 54. člena URS), je šteti, da pravice do dedovanja v razmerju med osebo s podeljeno starševsko skrbjo in otrokom ni, dokler je ZD izrecno ne določi.

¹ Sorodnik mora izpolnjevati pogoje za posvojitev iz prvega odstavka 215. in 216. člena DZ.

² Zakon zgrešeno uporablja pojem krvnega sorodstva, saj nekrvnih sorodnikov ni. O tem Novak, B., Družinsko pravo. 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 79.

³ Zakonski partner sorodnika je oseba, ki je z otrokom v svaštvu v enakem kolenu in enaki vrsti svaštva, kot je otrokov sorodnik v sorodu z otrokom.

⁴ Čeprav so upravičenja sorodnika za zastopanje otroka enaka kot pri starših, je sorodnik zakoniti zastopnik v širšem pomenu, ker pridobi svoje upravičenje za zastopanje na podlagi sodne odločbe in ne neposredno na podlagi zakona. O zakonitem zastopanju Novak, B., v: Juhart, M. (red.), Možina, D., Novak, B., Polajnar - Pavčnik, A., Žnidaršič Skubic, V., Uvod v civilno pravo. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2011, str. 211.

⁵ Sorodnik na primer ne živi več z otrokom zaradi razveze z zakoncem, s katerim mu je bila skupaj podeljena starševska skrb.

⁶ Določba 184. člena DZ, ki ureja poseben način plačevanja preživnine, v primeru podelitve starševske skrbi sorodniku ni uporabljiva, saj otrok nima več živih staršev, ki bi bili preživnino dolžni nakazovati na poseben račun.

Vir: Knjiga Družinski zakonik, z uvodnimi pojasnili prof. dr. Barbare Novak.