Nov zakon za etažne lastnike

Objavljeno: 05.07.2017

V Državnem zboru je bil 22. junija 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVETl-1). Cilj zakona je omogočiti etažnim lastnikom v stavbah, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem. Zakon določa pravila dveh posebnih nepravdnih postopkov, tj. postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah in postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, prav tako zgrajenih pred 1. januarjem 2003.

In katere so bistvene določilnice? V začetku beremo opredelitev, da skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, udeležencev v postopku, z namenom zaščite varstva pravic zastopa upravnik. Če v postopku nastopata dve ali več skupnosti, ki imajo istega upravnika in so njihove koristi v navzkrižju, sodišče vsaki od njih postavi skrbnika za poseben primer. Prav tako se skrbnik dodeli v primeru smrti udeleženca ali če nasledniki niso znani.

Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se lahko začne, če je na stavbi nastala etažna lastnina pred 1. januarjem 2003, pa v zemljiški knjigi še ni bila vpisana na stavbi kot celoti, in če lastnik stavbe v zemljiški knjigi še nima vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem zemljišču. Opredelitev pripadajočega zemljišča in ugotavljanje njegovega obsega so natančno opisani v 42. in 43. členu. Pridobitelj posameznega dela stavbe svoje pravice izkazuje z listino o pravnem poslu ali pravnomočno odločbo sodišča, s katero se prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Če je pridobitelj skupaj s svojimi pravnimi predniki na posameznem delu stavbe izvrševal vsaj deset let trajajočo lastniško posest, se prav tako šteje, da so izkazani pogoji za priposestvovanje posameznega dela stavbe. Pri stavbi z nedokončano etažno lastnino ali kadar so v katastru stavb in zemljiški knjigi stavba in vsi njeni deli že vpisani, v zemljiški knjigi pa še niso vpisani idealni deleži solastnine na skupnih delih stavbe, se lahko izvede skrajšani postopek.

Kdo lahko predlaga začetek postopka? To so pridobitelj posameznega dela stavbe, ki zahteva vzpostavitev etažne lastnine, osebe, ki imajo vpisano lastninsko pravico, skupnost etažnih lastnikov ali osebe, ki imajo vpisano lastninsko pravico na zemljiški knjigi.

Ko postopek steče, ima sodišče pravico pridobiti podatke o zemljiških parcelah, stavbah in njihovih posameznih delih, ki so del postopka, o lastninskih pravicah in prijavljenem prebivališču na naslovu stavbe ter tudi o registrirani poslovni dejavnosti. Za izvedbo postopka pa lahko pridobi tudi podatke o izdanih upravnih aktih o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k stavbi, pravne akte, ki so bili podlaga za gradnjo, ter o pretekli opredelitvi teh zemljišč.

Kako s stroški sodnih taks, zastopnika, izvedenca? Stroški, potrebni za izvedbo in dokončanje postopka po tem zakonu, so stroški rednega upravljanja stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina (oziroma h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče), in se lahko izplačajo iz rezervnega sklada, če je ta oblikovan.

Vir: Uradni list RS, Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVETl-1).