Preteklo obdobje, ki je sledilo epidemiji in nato še krizi v Ukrajini, je bilo še posebej težavno za subjekte na področju gradbeništva. Gradnja se je zaradi porasta cen gradbenih materialov na splošno podražila, med udeleženci gradnje pa so nastali številni spori v zvezi z vprašanjem, kako si porazdeliti breme podražitev, o čemer smo že pisali v enem od prejšnjih prispevkov.¹ Nedvomno bo dodatno podražitev gradbenih projektov prinesla zadnja novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki uvaja novo obveznost za gradbene izvajalce, po kateri odslej ne odgovarjajo le za plače svojih delavcev, temveč tudi za plače delavcev svojih podizvajalcev.

Povod za omenjeno spremembo ZDR-1 je bila ugotovitev Evropske komisije, da so slovenski predpisi, s katerimi je bila implementirana Direktiva o napotitvi delavcev na delo,² diskriminatorni. Evropska komisija je v uradnem opominu ugotovila, da je Slovenija subsidiarno odgovornost za plače delavcev podizvajalcev določala samo v primerih, ko je podizvajalec ponudnik storitev s sedežem v drugi državi članici. ZČmlS³ je namreč že pred novelo ZDR-1 določal, da je v primeru oddaje naročil podizvajalcem v gradbenem sektorju, kadar tuji delodajalec napotenemu delavcu ne zagotovi plače, za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik s sedežem v Sloveniji.⁴ Slovenski zakonodajalec je zato podobno ureditev, kot je doslej veljala v primeru čezmejnega izvajanja storitev, določil še za notranja razmerja.

Novi 141.a člen ZDR-1 tako določa subsidiarno odgovornost izvajalca za plačilo plač, ki jih svojim delavcem za opravljeno delo v okviru izvajanja storitev za izvajalca ni zagotovil podizvajalec kot njihov delodajalec. Glede tega je treba pojasniti, da naročnik, ki za gradbeno storitev sklene pogodbo z izvajalcem, ni v pogodbenem razmerju s podizvajalcem, ki mu izvajalec odda v izvajanje del posla. Zato je kot pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec in za katerega besedilo 141.a člena določa subsidiarno odgovornost, mišljen izvajalec. Glavni naročnik ni pogodbenik podizvajalca, zato zanj določba 141.a člena ZDR-1 ne ustvarja nobenih obveznosti.

Predlagatelj novele ZDR-1 je v obrazložitvi k novemu 141.a členu ZDR-1 sicer zapisal, da je naročnik storitve, pri katerem podizvajalec izvaja storitev na področju gradbene dejavnosti, subsidiarno odgovoren za neplačilo plače delavcu s strani delodajalca podizvajalca, in sicer v skladu z določbami ZDR-1. Da bi se izognili napačnemu razumevanju, je treba pojasniti, da se v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem kot »naročnik« sicer šteje izvajalec, ni pa s tem mišljen (glavni) naročnik, s katerim ima izvajalec sklenjeno pogodbo.

Novi 141.a člen se začne uporabljati za pogodbena razmerja med pogodbenikom, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec, ter delodajalcem, ki mu je bil s pogodbo v izvajanje oddan del storitve ali celotna storitev, za izvedbo katere je glavni izvajalec sklenil pogodbo z naročnikom storitve po uveljavitvi novele ZDR-1. Za že sklenjene pogodbe nova ureditev torej še ne bo veljala.

Čeprav gre pri 141.a členu ZDR-1 za kratko določbo, pa ta prinaša več dilem. Na primer, kaj vse vključuje »plača«, ali velja določba tudi v razmerju med podizvajalcem in podizvajalcem ter številne druge. Vprašamo se lahko, ali bo z naslednjo novelo uvedena podobna obveznost še za naročnike. Gradbeniki pa se verjetno tudi sprašujejo, zakaj je bila ta obveznost uvedena zgolj za področje gradbeništva, ne pa tudi za druge panoge (na primer pri ponujanju storitev in prodaji blaga).

Pridružite se nam tudi na spletnem seminarju: Odgovori na vsa vprašanja v zvezi s subsidiarno odgovornostjo izvajalcev za plače delavcev podizvajalcev, ki bo 14. decembra 2023, ob 9. uri.

¹ Glej prispevek z naslovom »Se je prah zaradi podražitev cen gradbenih materialov že polegel?«, objavljen dne 25. 10. 2023.

² Direktiva 2014/67/EU o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI).

³ Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17, 119/21 in 40/23 – ZČmIS-1).

⁴ Po mnenju Evropske Komisije so zato v razmerju do glavnih izvajalcev »domača« podjetja, ki zaposlujejo delavce na podlagi ZDR-1, v boljšem položaju kot tista, ki opravljajo dejavnosti na podlagi izvajanja čezmejnih storitev, saj glavni izvajalec v tem primeru za neizplačane plače ne odgovarja, kar bi lahko pomenilo oteženo sklepanje (podizvajalskih) pogodb s podjetji v drugih državah članicah.

Avtorja: odvetnik Gregor Kovačič in odvetniška kandidatka Lučka Brunec, Odvetniška pisarna Jadek & Pensa.