Družina je v predlogu novega Družinskega zakonika* opredeljena širše, kot je bila v zadnja štiri desetletja veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer kot družinska skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka obveznosti in pravice.

Predlog zakonika v središče družine v njeni definiciji in konkretnih posledicah postavlja otroka. Otroka opredeli kot osebo, ki še ni dopolnila 18 let starosti, razen kadar je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost. Življenjska skupnost moškega in ženske brez otroka ni družina, pa naj bo to zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost. S tem želi predlagatelj zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava.

Predlog zakonika ureja zakonsko zvezo in razmerja med zakoncema, zunajzakonsko skupnost, z rojstvom otroka in s posvojitvijo nastalo razmerje med starši in otrokom, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Predlog zakona v 1. členu določa tudi oblike pomoči države pri reševanju težav v partnerskih odnosih in družinskem življenju, s čimer se določa deloma drugačna vsebina predloga zakonika v primerjavi z veljavnim zakonom. Družinski zakonik predvideva tudi prenos pristojnosti odločanja s centra za socialno delo na sodišča, časovno zamejitev vseh ukrepov (rejništvo, na primer, omejuje na največ tri leta, pri postopku posvojitve naj bi se čas skrajšal z enega leta na šest mesecev), s stališča zakonske zveze pa sklenitev predporočne pogodbe in možnost, da se zakonca brez otrok lahko sporazumno razvežeta z notarskim zapisom. Novi predlog spodbuja reševanje sporov z družinsko mediacijo, ki jo bodo lahko izvajali centri za socialno delo ali sodišča in bo brezplačna.

S stališča posvojitve je ena od pomembnejših sprememb zakonika ta, da sta posvojitelja zakonca ali zunajzakonska partnerja, ki lahko samo skupaj posvojita otroka. Hkrati spremembe vključujejo tudi rešitev, da se določi izjema, in sicer, da lahko stari starši posvojijo vnuka, če nima več živih staršev. Da bi predlagatelj čim bolj zavaroval otrokovo korist in zagotovil varstvo v obliki posvojitve vsem otrokom in izbral otroku najboljše možne starše, je predlagal vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov za posvojitev. V predlogu zakonika je zapisana odprava možnost, da starši sami namestijo otroka v rejniško družino.

Osnovno vodilo predlaganih načel je vzpostaviti mehanizem, ki bo uvajal ukrepe za varstvo otroka in njegovih pravic. Zato je nujno, da se pri odločanju ocenijo vse okoliščine posameznega primera, iz katerih se ugotovi največja otrokova korist, in se hkrati vzpostavi zavedanje, da s svojimi dejanji otrokom postavljamo zgled.

Ta zakonik naj bi se začel predvidoma uporabljati 1. januarja 2019.

*Poročevalec z dne 20. decembra 2016, EPA 1682-VII.

Vir: Uradni list RS