Temeljni organ delavske participacije je po ZSDU svet delavcev kot voljeno delavsko predstavništvo. V 8. členu ZSDU določa, da imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico.

Ta pripada vsem tistim delavcem, ki so v družbi zaposleni, imajo torej sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, vsaj šest mesecev (12. člen) ter niso člani poslovodstva ali prokuristi. Čeprav nekatere tuje ureditve že širijo krog upravičencev z aktivno volilno pravico na druge delavce, kot so agencijski delavci, slovenski zakonodajalec še ni razmišljal v tej smeri (več v Franca, 2020). Izvolitev sveta delavcev je po ZSDU nujen pogoj za imenovanje delavskih predstavnikov v organe vodenja in nadzora. Čeprav so se v strokovni javnosti že pojavljale pobude, da bi lahko delavske predstavnike izvolili delavci neposredno v svetu delavcev, to po ZSDU ni mogoče. Teoretično bi se lahko za to možnost odločili in se dogovorili za drugačen način imenovanja, kakor ga določa ZSDU, vendar bi bilo treba to določiti v temeljnem aktu gospodarske družbe, torej statutu ali družbeni pogodbi.

ZSDU natančneje določa način volitev sveta delavcev (členi od 8 do 54) ter postopke obveščanja, posvetovanja, soodločanja in zadržanja odločitve (členi od 85 do 98). Navedene zakonske določbe nimajo neposrednega vpliva na vlogo in položaj delavskih predstavnikov v organih vodenja in nadzora, saj so namenjene delovanju sveta delavcev ter sodelovanju s poslovodstvom. Sodelovanje delavcev v organih vodenja in nadzora je urejeno v posebnem, petem poglavju ZSDU, ki obsega osem členov, od 78 do 84.a. Ob tem je treba upoštevati še določbe ZGD-1 (členi od 253 do 291 in od 514 do 515a) ter drugih področnih zakonov, kot na primer Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1; 67. člen),¹ Zakona o bančništvu (ZBan-3; člena 36 in 37)² in podobno. Pri imenovanju in odpoklicu delavskih predstavnikov v organih vodenja in nadzora ima glavno vlogo svet delavcev kot organ, ki ima edini pravico do njihovega imenovanja in odpoklica. Način izvolitve delavskih predstavnikov v nadzorni svet je avtonomna odločitev sveta delavcev, postopek izvolitve mora biti skladen s sprejetimi internimi pravili ter zakonodajo (Sodba in sklep Višjega sodišča, opr. št. Cpg 160/2014, 14. 5. 2014); mutatis mutandi to velja za predlog delavskega direktorja; natančneje o tem v poglavju 4.

Pri preučevanju in analiziranju pomena sveta delavcev so poleg zakonske ureditve pomembni tudi drugi vidiki. Poudariti velja izsledke raziskave med člani sveta delavcev o njihovih pričakovanjih do delavskih predstavnikov v organu nadzora (Franca, 2018), ki so večinoma enotna. Svet delavcev od delavskih predstavnikov v organu nadzora pričakuje, da zaščitijo delavce in njihove interese, poročajo oziroma obveščajo svet delavcev o dogajanju po seji nadzornega organa ter da se posvetujejo s svetom delavcev oziroma ga vprašajo za mnenje, nasvet ter informacije. Tovrstna pričakovanja niso omejena na slovenske razmere, saj podobne izzive zaznavajo tudi v mednarodnem prostoru (Gold, 2011; Pulignano in Turk, 2016). S tem se odpirajo tudi pomembna vprašanja o varovanju poslovne skrivnosti in zaupnih informacij v odnosu med delavskimi predstavniki v organu nadzora ter svetom delavcev (več o tem v poglavju 6.2.) ter razumevanju neodvisnosti delavskih predstavnikov v organu nadzora (več o tem v poglavju 6.3.).

Svet delavcev je edini organ, ki lahko delavske predstavnike v nadzornem svetu tudi odpokliče (6. odstavek 79. člena ZSDU). Navidezno logična in nevtralna določba lahko v praksi povzroča številne izzive. S tem ko je svet delavcev edini, ki ima možnost odpoklica delavskih predstavnikov v nadzornem svetu, si s tem namreč tudi pridržuje možnost, da izgubi mandat, če ta delavski predstavnik v nadzornem svetu ne bo uresničil njihovih pričakovanj. Vprašanje je torej, kakšna so lahko upravičena pričakovanja sveta delavcev. Združenje svetov delavcev (2017) meni, da gre za t. i. usmerjevalno in nadzorno funkcijo, ko svet delavcev usmerja njihovo konkretno delovanje, in kateremu so za svoje delovanje tudi odgovorni. Po njihovem mnenju so delavski predstavniki v nadzornem svetu dolžni v zvezi s posameznimi vprašanji na seji nadzornega sveta izrecno predstaviti in argumentirati stališča sveta delavcev ter jih skušati uveljaviti, vendar pa pri glasovanju nimajo imperativnega mandata.

Zelo pomembno vlogo ima svet delavcev pri določitvi postopka kandidiranja in izbora delavskih predstavnikov v organe vodenja in nadzora. Ne ZSDU in ne ZGD-1 o tem ne določata ničesar, z izjemo pogojev, ki jih morajo delavski predstavniki izpolnjevati po ZGD-1 in ki veljajo tudi za predstavnike kapitala. Tako je odločitev o načinu izvajanja postopkov najprej kandidiranja ter pozneje izbora delavskih predstavnikov v organe vodenja in nadzora povsem svobodna in avtonomna odločitev sveta delavcev. Postopki kandidiranja in izbora so zelo pomembni, saj le pregleden, jasen ter za vse odprt sistem omogoča izbiro ustreznih kandidatov za zahtevno vlogo v organih vodenja in nadzora. Kljub temu so izsledki raziskave med poslovodstvi, predstavniki delavcev v organih vodenja in nadzora ter člani sveta delavcev pokazali, da večina vključenih gospodarskih družb v poslovniku sveta delavcev nima urejenega postopka kandidiranja in izbora delavskih predstavnikov v organe nadzora (Franca, 2018). To je nedvomno mogoče označiti kot slabo prakso, saj lahko preprečuje izbor ustreznih kandidatov ter vodi v preveliko diskrecijo ter s tem neenako obravnavo s strani sveta delavcev kot organa, ki delavske predstavnike v organe nadzora tudi imenuje. Z namenom doseganja učinkovitega delavskega soupravljanja se zato priporoča, da svet delavcev oblikuje pregleden in odprt postopek, v katerem bo svet delavcev pridobil širok nabor možnih kandidatov ter izbral najboljše kandidate ob upoštevanju enakih možnosti in strokovnosti kandidatov. Pri tem je smiselno, da upošteva tudi usmeritev glede ženskih kvot (več o tem v Franca, 2017) ter uresničevanja politike raznolikosti v družbi (Franca, Strojin Štampar in Domadenik, 2021).

¹ Uradni list RS, št. 93/2015, 9/2019 in 102/2020.

² Uradni list RS, št. 92/2021 in 123/2021 – ZBNIP.

Vir: Delavski predstavniki v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, Pravni vidiki s primeri iz sodne in poslovne prakse, avtoric dr. Valentine Franca, dr. Anje Strojin Štampar.