Z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja, torej načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, preglednosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti, predlog zakona prispeva k večjemu upoštevanju in izvajanju teh načel.

eRevizija

Namen vzpostavitve portala eRevizija je skrajšati roke pravdnih postopkov za (predvidoma) vsaj 15 dni. V primerih, ko naslovniki ne prevzamejo pošiljk na prvi dan vročitve, pa se lahko postopek skrajša za še več delovnih dni. Portal bo tako informacijsko podprta rešitev, preko katere bo potekala izmenjava vseh informacij in dokumentov, potrebnih za presojo kršitev glede oddaje javnega naročila v predrevizijskem, revizijskem in v sodnem postopku. Rešitev je smiselna tudi z vidika prehoda na celovito elektronsko javno naročanje (torej tudi e-oddajo ponudb) v letu 2018 v vseh državah članicah EU.

Višina takse

S predlogom se jasneje in enostavneje določata način in višina odmere takse za predrevizijski in revizijski postopek. V postopku oddaje naročila male vrednosti je za vložitev zahtevka za revizijo zoper objavo oz. razpisno dokumentacijo predlagana taksa v višini 2.000 evrov, v drugih postopkih, ki jih ureja tudi zakonodaja EU, pa 4.000 evrov. V enostavnejših postopkih oddaje javnih naročil in v vseh morebitnih primerih, v katerih zakon izrecno ne ureja višine takse, se ohranja enotna taksa 1.000 evrov. Kadar se zahteva za pravno varstvo zoper kršitve v postopku javnega naročanja nanaša na posamezno odločitev, ki jo naročnik sprejme po prejemu ponudb, pa se taksa odmeri v odstotku cene najugodnejše ponudbe, in sicer v višini 2 odstotkov. Tako odmerjena taksa pa ne sme znašati manj kot 500 evrov in ne več kot 25.000 evrov. Manjšim ponudnikom, ki ponudbe pogosto oddajajo le za posamezen sklop naročila, pa zakon še vedno določa, da se taksa odmeri od vrednosti sklopa naročila.

Nov, 78. člen opredeljuje tudi globo od 5.000 do 25.000 evrov za pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 evrov, ali pravo osebo, ki ni srednja ali velika gospodarska družba, če kot naročnik na primer kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo z izbranim ponudnikom, če zahtevka za revizijo ne posreduje izbranemu ponudniku ali če tega ne stori v predvidenem roku, ali če revizijski komisiji ne posreduje zahtevka za revizijo, ji ne predloži odzivnega poročila ali deluje v nasprotju z njeno odločitvijo ter tudi če ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, v roku ne odstopi dokumentacije o postopku oddaje javnega naročanja.

V primeru kršitev o očitkih presojajo sodišča in Državna revizijska komisija. Zakon tako predvideva tudi postopke, ki veljajo pri sklicu občne seje Državne revizijske komisije. Skliče jo lahko predsednik komisije na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj dveh članov.
S predlaganimi spremembami se s spremembo 61. člena uvaja nov, dodaten pogoj za imenovanje predsednika in članov Državne revizijske komisije, in sicer ti v zadnjih treh letih pred objavo razpisa ne smejo biti člani organa politične stranke. Stališča občne seje so zavezujoča, morajo pa biti tudi javno objavljena na spletni strani Državne revizijske komisije. Z zakonsko ureditvijo obvezne občne seje pa se uvaja delno dvostopenjsko odločanje znotraj Državne revizijske komisije.

Vir: Uradni list, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.