"The Future of Europe is a learning Europe"
S t. i. in precej kritizirano bolonjsko reformo je postal pravniški študij dvostopenjski, v trajanju skupaj pet let, pravniški državni izpit (PDI) pa lahko opravljaš šele po zaključeni drugi stopnji, ko si (po novem) magister prava. V skladu s prejšnjo ureditvijo je bil magister pravnih znanosti ali katerih drugih znanosti nekdo, ki je opravil znanstveni magisterij, kar je lahko zapisal spredaj, pred imenom. Predvsem pa je lahko, če ni imel ravno ambicij za vsaj triletni doktorski študij (od študijskega leta 2019/2020 bo na Pravni fakulteti v Ljubljani ta štiriletni), opravil neko formalno izobraževanje na priznani instituciji v okviru formalno priznanega (t. i. akreditiranega) izobraževanja. In pridobil želeni naziv. Sedaj tega ni več, zakonodaja ne pozna več specialističnega in tudi ne znanstvenega magistrskega študija, tako da vmesne možnosti ni več: recimo temu osnovna univerzitetna izobrazba (II. bolonjska stopnja) na eni in doktorat znanosti na drugi strani.

In to v časih, ko sta vseživljenjsko učenje (ang. lifelong learning) in »nadaljevano« učenje (ang. continuous learning) mantri, sploh v gospodarstvih, ki želijo prosperirati in ohraniti konkurenčnost, torej tudi v EU¹. Seveda je znanje mogoče pridobivati na različne načine: seminarji, poslušanje zvočnih knjig, branje knjig itd., a gre praviloma za krajša, nekajurna izobraževanja, ki zajamejo le ozka pravna vprašanja ali pa so zaradi časovne omejenosti obsojena na posredovanje zgolj osnovnega znanja o neki širši pravni temi². Zato se je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani odločila oblikovati program za izpopolnjevanje³, poimenovan »Specializacija znanj s področja prava«, s katerim želimo zapolniti opisano vrzel, ki jo je v izobraževanje pravnikov prinesla bolonjska reforma študija. Žal je zaradi zakonodaje ne more zapolniti v formalnem smislu in tistim pravnikom, ki se ne odločijo za vpis v doktorski program, ponuditi višjo stopnjo izobrazbe od magistrske. Ne nadomešča torej starega znanstvenega magisterija (omogoča pa vsem tistim, ki ga niso utegnili dokončati, mnogi z večino opravljenih izpitov, finančno ugodnejši vpis⁴ in priznavanje opravljenih obveznosti), pomembneje pa je, da s programom za izpopolnjevanje fakulteta zapolnjuje vrzel v izobraževanju pravnikov vsebinsko: pravnikom (in tistim, ki se pri svojem delu srečujejo s pravnimi vprašanji) ponuja možnost nadaljevanja izobraževanja v okviru 3-mesečnih modulov.

In v čem se program za izpopolnjevanje razlikuje od seminarjev, na katerih pravniki že sedaj pridobivajo nova znanja? Razlikuje se v poglobljenosti, obsegu, v prepletu teorije s prakso (program bomo izvajali skupaj z Vrhovnim sodiščem RS, Odvetniško zbornico Slovenije (OZS) in Odvetniško akademijo OZS) in v intenzivnem učenju novega znanja, preverjenega preko seminarskih nalog, izpitov in zaključne naloge. In navsezadnje je treba poudariti, da je bil program za izpopolnjevanje »Specializacija znanj s področja prava« kot ustrezen in kakovosten prepoznan v zahtevnem postopku, ki je tekel najprej na Univerzi v Ljubljani in se po številnih presojah zaključil z izdajo odločbe o akreditaciji Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). To mu daje tudi formalno težo, prejme pa udeleženec tudi uradno potrdilo akreditirane institucije o uspešno opravljenem akreditiranem programu z navedbo modula (področja prava). Prepričani smo, da bosta kakovost izvajalcev – tudi iz vrst sodnikov, odvetnikov, notarjev in drugih »strokovnjakov iz prakse« – in programa zelo hitro povzročili, da bo uspešen zaključek tega študija ne le dejavnik uspešnejšega dela, temveč tudi izbire pravnikov s strani delodajalcev.

¹Glej denimo http://lllplatform.eu/news/future-europe-learning-europe/ in http://lllplatform.eu/ .
²Glej tudi Katja Filipčič: Specializacija znanj z različnih področij prava, v: TFL Glasnik, 29. januar 2019.
³V okviru programa za izpopolnjevanje ponujamo 20 modulov z različnih področij prava; vsako leto jih bomo izvedli nekaj, v letu 2019 kar 10.
⁴Kandidatom, ki so bili vpisani na znanstveni magistrski študij Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, vendar študija niso dokončali, se pri plačilu šolnine za program izpopolnjevanja šolnina zniža, in sicer:
– za 50 odstotkov tistim, ki so bili vpisani od leta 1991 in so poravnali celotno šolnino;
– za 25 odstotkov tistim, ki so bili prvič vpisani od leta 1991 do vključno leta 2001 in so poravnali 2/3 zneska šolnine.

Avtor: Boštjan Koritnik, tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani