SZ-1G – poenostavljanje postopka oddaje javnih najemnih stanovanj

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog novele Stanovanjskega zakona (SZ-1G), katere cilj je zagotoviti ustrezne pogoje za povečanje števila javnih najemnih stanovanj, poenostaviti postopke oddaje javnih najemnih stanovanj ter omogočiti večjo ekonomičnost vodenj postopkov, preoblikovati neprofitne najemnine in prenoviti sistem subvencioniranja, ki bo bolj stimulativen za občine.

SZ-1 ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje stanovanjskih stavb, pogoje za načrtovanje stanovanj, lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih stanovanj, pomoč pri pridobitvi in pri uporabi stanovanja, pristojnosti in naloge države na stanovanjskem področju, pristojnosti in naloge občin na stanovanjskem področju, pristojnosti organov in organizacij, ki delujejo na stanovanjskem področju, registre ter inšpekcijsko nadzorstvo nad uresničevanjem določb zakona.

Poenostavljanje postopka oddaje javnih najemnih stanovanj

Predlog novele zakona poenostavlja in nadgrajuje postopek oddaje javnih najemnih stanovanj z ukinitvijo obveznih prednostnih kategorij, ki jih ni mogoče preveriti v javnih evidencah ter ocenjevanjem stanovanjskih razmer, ki zahtevajo ogled na terenu. S predlogom se zmanjšuje tudi že samo število prednostnih kategorij, povečuje pa se avtonomija najemodajalcev pri njihovem določanju, ki lahko po novem izberejo določeno število prednostnih kategorij prosilcev iz nabora obveznih prednostnih kategorij in določeno po lastni izbiri.

Podzakonsko se ohranja delitev upravičencev na listo A in B. Lista A je primarno namenjena socialno šibkejšim prosilcem, ki niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe (vračljiva denarna sredstva najemnika, namenjena za pridobivanje neprofitnih stanovanj v lasti najemodajalca), na listo B pa se uvrščajo prosilci, ki so lahko zavezanci za plačilo lastne udeležbe in se z njo omogoča dostop širšemu krogu prebivalstva. Predlog določa še možno uvajanje podlist, ki omogočajo ciljno dodeljevanje stanovanj posameznim skupinam upravičencev, hkrati pa bo po novem za vse najemnike obvezno plačilo varščine.

Prilagoditev neprofitne najemnine

Predlagatelj novele zakona predlaga prilagoditev formule za določanje neprofitne najemnine predvsem v starejših stanovanjih, danes izrazito podcenjenih stanovanjih, saj zbrane najemnine trenutno ne omogočajo ustreznega ohranjanja in vzdrževanja stanovanjskega fonda. Uvaja se letni pribitek za upravljanje in pribitek za vzdrževanje, ki raste s starostjo stanovanj, na novo pa se predlaga še lokacijski faktor za posamezna stanovanja, saj ta glede na stališče ministrstva doslej ni bil ustrezno ovrednoten. Oba pribitka se bosta letno valorizirala.

Neprofitne najemnine se bodo tudi po prilagoditvi gibale med 4,50 za starejša in 7,50 evra na kvadratni meter za nova stanovanja. Ta prilagoditev bo postopna in se bo izvajala v štiriletnem prehodnem obdobju.

Subvencija najemnine

Z novim predlogom zakona se bo poenotil način ugotavljanja upravičenosti do subvencije neprofitne najemnine in subvencije k tržni najemnini. Novost bo še, da prijava na javni razpis za javna najemna stanovanja (prej znana kot neprofitna stanovanja) ne bo več pogoj za pridobitev subvencije prosto oblikovane najemnine, s strani država pa se bodo financirale subvencije najemnine za vsa javna najemna stanovanja, razen za stanovanja v službenem najemu, občine pa za tržna stanovanja, kar je obratno od danes veljavne ureditve.

Pospešitev sodnih postopkov 

S predlaganimi spremembami zakona se bo sodiščem naložila obveznost, da morajo pri določanju rokov in narokov v zvezi s spori glede odpovedi najemne pogodbe vselej posebej paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera rešiti hitro. Poleg tega bodo na podlagi predloga zakona postopki za odpoved najemne in podnajemne pogodbe obravnavani kot nujne zadeve.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovajskega zakona.