V preteklosti smo lahko nemalokrat zasledili, da politične stranke v svojih programih omenjajo univerzalni temeljni dohodek (UTD) kot socialni ukrep, ki bi lahko na nekoliko bolj celovit način kljuboval pojavu brezposelnosti v slovenski družbi. Vendarle pa do odločitve o uvedbi UTD v kakršnikoli obliki (še) ni prišlo. V zadnjem času se je veliko govorilo o drzni potezi Finske, kjer so pred nekaj meseci zaključili obsežen socialni in politični eksperiment, s katerim so preverili odziv družbe in učinke, ki jih prinese uvedba UTD. Ob vsem tem pa bi bilo kdaj smiselno narediti korak nazaj in postaviti osnovno vprašanje: ali res vemo, kaj je cilj globalno znane ideje o UTD in kako ga opredeljuje pravna teorija?

1. UTD: temeljna opredelitev, cilji in namen

Do najenostavnejše in najslikovitejše definicije pojma pridemo s predstavitvijo pomenov besed, ki sestavljajo pojem univerzalni temeljni dohodek:

• univerzalni; pomeni, da je izplačan vsem v enakem znesku. V teoriji sicer prihaja do razhajanj, kako širok obseg ima UTD, predvsem ob vprašanju, ali bo veljal zgolj za prebivalce s statusom državljanstva ali za vse, ki prebivajo na ozemlju določene države;
• temeljni; pomeni dejstvo, da posameznik vselej lahko pričakuje dostojni materialni temelj, na katerem bo mogoče graditi življenje;
• dohodek; nakazuje na to, da je UTD dodeljen v gotovini in da ne postavlja ovir v avtonomiji posameznika, kako in v kakšen namen ga bo uporabil. Dohodek naj bi bil izplačan v rednih časovnih presledkih.¹

V svoji izvorni obliki je UTD povsem nepogojen in temelji na načelih individualnosti, permanentnosti in univerzalnosti. Po stališčih v teoriji bi moral UTD predstavljati ustrezno višino sredstev, ki bi človeku omogočala dostojno življenje in pogoje za socialno vključenost.² 

2. Razlika med UTD ter mehanizmi socialne varnosti in zaščite

Pravna stroka, ki preučuje UTD, pravi, da je UTD pravni pojem sui generis, ki je neodvisen tako od socialnega položaja upravičenca kot ekonomskega. Pomembno je, da ni pogojen z nikakršnim nastankom socialnega primera in dejanskimi potrebami po socialni varnosti. Teorija izpostavlja, da s stopnjevanjem pogojenosti in selektivnosti UTD zgublja svoj namen in se bistveno bolj približuje že uveljavljenim, klasičnim sistemom socialne varnosti. Če primerjamo cilj, ki ga zasleduje ideja UTD s ciljem mehanizmov socialne varnosti, ugotovimo nekaj jasnih razlik:

1) čista oblika UTD ne predvideva selektivnih in segmentiranih oblik, ki bi omogočale UTD zgolj določenim skupinam prebivalstva, kot je to značilno predvsem za ukrepe socialnega varstva (npr. denarna socialna pomoč);

2) UTD zagotavlja dohodkovno varnost neodvisno od posledic udejanjenih socialnih tveganj (denimo poškodbe, zaradi katere ne moremo opravljati dela, ki nam prinaša mesečni zaslužek) ali dejanskih potreb po socialni pomoči in načeloma deluje preventivno, medtem ko je sistem socialne varnosti pretežno kurativne narave;

3) namen ukrepov socialne varnosti je prav tako dosegati ustrezen standard, ki je primerljiv tistemu pred nastankom socialnega tveganja (primer je nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela, t. i. »bolniška«), na drugi strani pa UTD tega namena ne dosega – materialni standard je postavljen na najnižjo točko, ki še zagotavlja človeku dostojno življenje.³

3. UTD v realnem okolju

Preden se dotaknemo rezultatov že omenjenega finskega eksperimenta, lahko kot zanimivost izpostavimo še dva primera, ki sta se odvila nekoliko prej. Prvi primer je Aljaska – prva država na svetu, ki je leta 1982 (vsaj delno) realizirala idejo o UTD. »Alaska Permanent Fund«, ki ima pravno podlago v ustavi države Aljaske, izplačuje t. i. dividende vsem prebivalcem, ki tam živijo vsaj eno leto. Izjema so zgolj tiste osebe, ki so bile v zadnjem letu obsojene povzročitve kaznivega dejanja⁴. V primeru Aljaske sicer prihaja do razhajanj mnenj določenih teoretikov, predvsem, ker višina dividende niha, prav tako pa višina dohodka ne zadostuje za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. Kljub temu lahko rečemo, da gre za resen približek ideji čistega UTD.

Kot drugi primer pa izpostavljamo Namibijo, kjer so leta 2008 uvedli nekoliko modificirano obliko UTD. V poskusnem obdobju enega leta so na določenem območju vsem prebivalcem pod 60. letom starosti podeljevali 100 namibijskih dolarjev na mesec⁵. Rezultati so bili zelo spodbudni. Logično se je povečala ekonomska aktivnost ljudi. Zanimivo je, da so se prebivalci začeli celo samozaposlovati, najpogosteje z izdelavo oblačil ali peko kruha. Povečala se je tudi dostopnost do zdravstva in šolstva. V šolo se je vpisalo veliko več učencev, saj so starši lažje plačevali šolnino. Velik delež žensk se je ekonomsko osvobodil in postale so veliko bolj neodvisne. Padlo je celo število povzročenih kaznivih dejanj⁶.

Za konec pa se dotaknimo še najaktualnejšega socialnega eksperimenta, povezanega z UTD. Na Finskem je med 1. januarjem 2017 in 31. decembrom 2018 dva tisoč naključno izbranih brezposelnih Fincev (starih med 25 in 28 let) prejemalo 560 evrov mesečno. Glavni namen eksperimenta je bil ugotoviti, ali je mogoče denarno socialno pomoč zamenjati s sodobnejšo idejo UTD in kako uvedba ukrepa vpliva na raven brezposelnosti. Glede na dosedanje rezultate o izvedenem eksperimentu lahko sklepamo dvoje: a) brezposelnost se ni bistveno znižala in b) prejemniki temeljnega dohodka so bili po koncu eksperimenta bolj srečni, z manj stresnih simptomov in manj težav z zdravjem.⁷Glede na že povedano o teoriji UTD je treba poudariti, da tudi v tem primeru ni bila uporabljena čista oblika UTD, kar je prav gotovo eden od pomembnih dejavnikov za končni rezultat eksperimenta.

¹ Ni tako pomembno, o kakšnih intervalih govorimo, lahko je to tedenski, mesečni, polletni ali letni dohodek.

² Uradna spletna stran Evropske komisije, http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/initiatives/obsolete/details/2013/000001/sl?lg=sl (20. 5. 2019).

³ Povzeto po G. Strban, R. Mihalič, Univerzalni temeljni dohodek, IUS Software, GV založba, Ljubljana, 2015, str. 18–25.

⁴ V sklad zberejo najmanj 25 % od letne prodaje, pretežno nafte. Leta 2018 je posamezna dividenda znašala 1600 ameriških dolarjev.

Wikipedia, https://en.wikipedia.org/wiki/Alaska_Permanent_Fund#Annual_individual_payout (20. 5. 2019).

⁵ 100 namibijskih dolarjev znaša približno 6,2 evra.

⁶ Povzeto po J. Kertel, Univerzalni temeljni dohodek, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2013, str. 13–15.

⁷ Reuters, https://www.reuters.com/article/us-finland-basic-income/finlands-basic-income-trial-boosts-happiness-but-not-employment-idUSKCN1PX0NM (20. 5. 2019)

Vir: Uradni list