Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Delavcu pripada odpravnina v višini:

• 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto in do deset let,
• 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let in do 20 let,
• 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.¹

Osnovna pravila pri izračunu odpravnine so:

1. Pri štetju let zaposlitve pri delodajalcu se štejejo dopolnjena leta zaposlitve.

2. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.²

Za pravne prednike se štejejo delodajalci, pri katerih je delavec opravljal delo, če je bil prevzet na delo k sedanjemu delodajalcu pred uveljavitvijo ZDR oziroma ZDR-1, in delovna doba pri delodajalcih, če se je sedanji delodajalec tako obvezal v pogodbi o zaposlitvi.

3. Osnova za izračun odpravnine je:

– povprečna mesečna bruto plača, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, ali

– če delavec v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo ni prejel plače, povprečna mesečna bruto plača, ki bi jo prejel delavec, če bi bil delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

4. V izračun trimesečnega povprečja gredo plače, ki jih je delavec prejel, torej izplačane³ plače, ki jih je delavec prejel na svoj osebni račun. To v praksi pomeni, da se delavcu, če mu je bila vročena odpoved 3. 3. 2015, plačo za februar pa je prejel 6. 3. 2015, v osnovo za izračun odpravnine šteje povprečje plač za november, december in januar. Če je delavec plačo za februar prejel 2. 3. 2015, pa se v njegovo osnovo za izračun odpravnine šteje povprečje plač za december, januar in februar.

5. Ker se odpravnina izplačuje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, se pri določanju višine odpravnine za delavca upošteva tudi delovna doba pri delodajalcu od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi do vključno dneva prenehanja delovnega razmerja, saj je delavec dejansko do takrat delal.⁴

6. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove povprečne mesečne plače, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.⁵

Četudi bo delavec pri delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih zaposlen več kot 30 let, bo upravičen le do 10-kratnika osnove, oziroma do odpravnine v višini desetih povprečnih bruto plač delavca, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To zgornjo omejitev odpravnine bodo socialni partnerji v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti lahko tudi dvignili, tako da bo moral delodajalec delavcem, ki so pri njem delali več kot 30 let, izplačati višjo odpravnino. Četudi je v kolektivni pogodbi dogovorjeno, da delodajalec delavcu »lahko« izplača višjo odpravnino, kot je določena v zakonu, to ne pomeni, da je izplačilo višje odpravnine odvisno od volje delodajalca. Četudi kolektivna pogodba uporablja pojem »lahko«, to pomeni obveznost za delodajalca.⁶

7. Zakon določa minimalno zakonsko višino odpravnine, ki se s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi lahko dogovori za delavca ugodneje. Če je tako, mora delodajalec izplačati višji znesek, določen v teh pravnih podlagah.⁷

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu se pri izračunu osnove za določitev višine odpravnine upošteva prejeta plača, preračunana za polni delovni čas.⁸

¹ Prvi in drugi odstavek 108. člena ZDR-1.
² Tretji odstavek 108. člena ZDR-1.
³ Tako tudi Šercer, M., Štetje delovne dobe in višina odpravnine, Pravna praksa, 2015, št. 3–4, str. 26.
⁴ Tako tudi Šercer, M., Kaj se šteje pri izračunu odpravnine? Pravna praksa, 2014, št. 36, str. 19.
⁵ Četrti odstavek 108. člena ZDR-1.
⁶ Krašovec, D., Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela, 2013, str. 500.
⁷ Bečan, I., in soavtorji, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2008, str. 515.
⁸ Sedmi odstavek 40. člena ZZRZI.

Vir: knjiga Zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, avtorice Nine Scortegagne Kavčnik.