Poleg volitev v občinski svet so za oblikovanje organov občine najpomembnejše volitve župana. Temeljna načela o volitvah župana so določena že v Zakonu o lokalni samoupravi, ki določa, da župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. Iz te zakonske določbe torej izhaja, da je župan neposredno izvoljen in da se župan voli na tajnih volitvah.

To seveda ne pomeni, da za župana ne veljajo tudi druga načela volilnega sistema, kot so splošna in enaka volilna pravica ter svobodna volilna pravica. Zakon o lokalni samoupravi je namreč podobno kot pri volitvah članov občinskih svetov določil le temeljna načela, vse drugo pa prepustil Zakonu o lokalnih volitvah, ki je uredil vsa druga vprašanja v zvezi z volitvami župana.

Ker gre za volitve individualnega organa, je volilni postopek enostavnejši kot pri volitvah članov občinskega sveta. Zato Zakon o lokalnih volitvah ureja samo najnujnejša vprašanja glede teh volitev, za vse drugo pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o volitvah v občinske svete. Glede smiselne uporabe določb, ki veljajo za občinske svete, pride v poštev večina določb tega zakona, razen tistih, ki se izrecno nanašajo samo na proporcionalne volitve, na zastopstvo narodnih skupnosti in romske skupnosti, in tistih, ki so prilagojene kolegijski sestavi občinskega sveta.

Volilna pravica pri teh volitvah je po izrecni določbi zakona povsem enaka volilni pravici pri volitvah v občinski svet. Imajo jo torej vsi tisti občani, ki imajo volilno pravico pri volitvah v občinski svet. To velja tako za aktivno kot tudi za pasivno volilno pravico. Pravico voliti in biti voljen za župana ima torej vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Volilno pravico pa ima samo v občini, v kateri ima stalno prebivališče, kar je povzeto po ustrezni določbi v Zakonu o lokalni samoupravi. Tako kot pri volitvah občinskega sveta imajo pravico voliti župana tudi tujci, tako državljani članic Evropske unije kot tudi drugi tujci. Pomembna razlika v primerjavi z volitvami v občinski svet pa je v tem, da tujci ne morejo biti izvoljeni za župana, da torej nimajo pasivne volilne pravice.

Glede volilne pravice pri volitvah župana veljajo torej vsa načela, ki veljajo glede volilne pravice pri volitvah v občinski svet. Volilna pravica je splošna in enaka, velja pa tudi načelo svobodne volilne pravice in tajnosti glasovanja. Ker gre za isto volilno pravico kot pri volitvah v občinske svete, tudi zanjo velja ureditev evidence volilne pravice in varstva volilne pravice.

Zakon ne ureja posebej kandidacijskega postopka pri volitvah župana, temveč se sklicuje na ustrezen postopek pri predlaganju kandidatov za člane občinskega sveta, ki se volijo po večinskem sistemu. To pomeni, da lahko kandidate za župana predlagajo politične stranke in skupine volivcev s podpisovanjem. Zakon posebej določa le, kolikšno število volivcev je potrebno za določitev kandidature, pri čemer se opira na kandidiranje pri večinskih volitvah občinskega sveta, s tem da so pogoji za kandidiranje za župana nekoliko zahtevnejši. Organizacija in tehnika volitev pri županskih volitvah sta v bistvu enaki kot pri volitvah članov občinskih svetov. Bistvena razlika v primerjavi z volitvami v občinske svete je samo v tem, da sta pri volitvah županov lahko potrebna dva kroga volitev. Zakon namreč določa, da je za župana izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov. Ker pa se redko zgodi, da neki kandidat dobi zahtevano večino že v prvem krogu volitev, se lahko opravi še drugi krog volitev, in sicer med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Ker je drugi krog pravzaprav samo del rednih volitev župana in ker ga je treba opraviti samo v nekaterih občinah, ga ne razpiše predsednik državnega zbora, temveč na podlagi ZLV-J Državna volilna komisija (prej občinska volilna komisija) v občini, kjer ga je treba opraviti.

Vir: Knjiga Lokalne volitve 2018 z uvodnimi pojasnili in komentarjem k Zakonu o lokalnih volitvah.