Če za izhodišče vzamemo našo današnjo družbo, ožjo slovensko in širšo evropsko, nas lahko zanima, kako posameznik v njej glede na svoje želje in potrebe ureja premoženjska in v povezavi s tem tudi dednopravna razmerja. In naprej – zanima nas predvsem, kako se dednopravna razmerja urejajo v družbi, v kateri se povečuje pomen kapitala in zasebne lastnine.

Ko pregledujemo načine in možnosti, kako ustrezno pravno zaščititi kapital oziroma njegovo usodo tudi po smrti posameznika, se hitro srečamo z zasebno ustanovo. Institut zasebne ustanove med drugim prinaša pomembne dednopravne posledice ali pa se uporablja kot alternativa ob klasičnih dednopravnih institutih, zlasti oporoki.

Zasebna ustanova je uporabna predvsem za premožnejše zapustnike, ki bi z njo želeli poskrbeti, da se njihovo premoženje tudi po njihovi smrti ohrani kot celota, ki bo lahko tudi v prihodnje dajala sadove upravičencem, morda tudi več nadaljnjim rodovom. Institut zasebne ustanove tako poznajo, pravno urejajo in uporabljajo v praksi denimo v Avstriji, Liechtensteinu in na Nizozemskem (glej razdelek Zasebna ustanova, str. 16–54, v knjigi Zasebna ustanova, trust, fiduciarni pravni posli in njihov vpliv na dedovanje). V teh državah gre za liberalno pravno ureditev ustanov, v kateri velja t. i. svoboda namena ustanovitve ustanove: poleg dobrodelnega in splošno koristnega namena je dovoljen tudi zasebni namen ustanovitve (poznajo na primer podjetniške in družinske ali tudi t. i. mešane ustanove).

V Sloveniji je pravna ureditev ustanov za zdaj drugačna. Izhaja iz Zakona o ustanovah (ZU) iz leta 1995, po katerem je ustanova na določen namen vezano premoženje in pravna oseba zasebnega prava. Njen namen je praviloma trajen, pri tem pa so ustanove dovoljene zgolj za splošno koristne in dobrodelne namene, ne pa tudi za zasebne (družinske) namene. Takšna ureditev je še vedno prevladujoča tudi v mnogih drugih državah celinske, t. i. civilnopravne Evrope, vendar z vse več posamičnimi izjemami. Slovenija se torej uvršča med države s precej konservativno pravno ureditvijo ustanov, v primerjavi z Avstrijo, Nemčijo, Švico in nekaterimi drugimi liberalnejšimi državami na tem področju oziroma ob tem, ko se v evropski pravni ureditvi ustanov vse bolj krepi ideja o dopustnosti zasebnih interesov.

Vir: Zasebna ustanova, trust, fiduciarni pravni posli in njihov vpliv na dedovanje avtorice prof. dr. Viktorije Žnidaršič Skubic.