Namen prispevka je predstaviti ključne napake pri oddajanju javnih naročil gradenj, ugotovljene v zadnjem obdobju.

Računske napake ob nepredvidenih delih

Skladno s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2  sme naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Isti odstavek zakona še določa, da se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Ta določba se v praksi pogosto uporablja, saj je popis del v postopkih javnih naročil običajno zelo obsežen in je statistična verjetnost vsaj ene napake velika.

Napako naročnik običajno odpravi tako, da sam ugotovi pravilno ponudbeno vrednost in ponudnika zaprosi za soglasje za upoštevanje te vrednosti, pri čemer ponudniki navadno v celoti sledijo pozivu naročnika in soglasje tudi dajo. Pri tem pa je pogosto spregledano, da odprava računske napake ni možna, kadar je naročnik v popisu del predvidel tudi obračun določenega deleža nepredvidenih del.

Državna revizijska komisija je namreč že leta 2013 v zadevi št. 018-022/2013-5, nazadnje pa leta 2015 v zadevi št. 018-016/2015-4 odločila, da odprava računske napake ne sme imeti za posledico spremembe cene na enoto, tega pa ni mogoče zagotoviti, kadar je od preračuna posamezne postavke odvisna druga postavka ponudbenega predračuna, npr. 10 odstotkov nepredvidenih del, ki se obračuna od vrednosti vseh drugih postavk. Zaradi jasnega stališča Državne revizijske komisije v takšnih primerih ima napaka za posledico izločitev ponudbe iz postopka javnega naročila.

Statistični podatki kažejo, da je v Republiki Sloveniji več kot tri četrtine naseljenih stanovanjskih nepremičnin lastniških. Med Slovenci tradicionalno zakoreninjena navezanost na nepremičnine zato pripelje do razmeroma velikega zanimanja za predpise, ki urejajo gradnjo nepremičnin in posege vanje (v prvi vrsti za ZGO-1).

Pomen poznavanja teh predpisov zato ni zanemarljiv, v povezavi s tem pa ni zanemarljiv niti pomen aktualne sodne prakse, ki te predpise razlaga in jo je za pravilno uporabo predpisov nujno treba poznati.

Novejša sodna praksa s tega področja daje dodatne odgovore na vprašanja, katere značilnosti v praksi so ključne za razmejitev med neskladnimi in nelegalnimi gradnjami. Pojasnjuje denimo, kdaj je kljub izdanemu gradbenemu dovoljenju objekt nelegalna gradnja, ki jo je treba v celoti odstraniti. Razlaga doseg inšpekcijskih odločb, s katerimi ob neskladnih gradnjah prihaja do omejitve lastninske pravice investitorjev, in odgovarja na dilemo, od kdaj ukrepi iz takih odločb sploh učinkujejo.