Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Pomembno je ločeno spremljati javno službo in tržno dejavnost
23.
dec.
Izvajalci storitev splošnega pomena (izvajalci javne službe in javne gospodarske službe) pogosto nastopajo tudi kot ponudniki storitev ali blaga na trgu. Razlogi za prodajo blaga in storitev na trgu so različni. Tako želijo nekateri ponudniki učinkoviteje izkoristiti zaposlene in sredstva ter tako pridobiti dodatne vire financiranja, v drugih primerih pa je ponudba tržnih storitev bodisi del poslanstva izvajalca ali pa je neločljivo povezana z osnovno dejavnostjo.
Ločeno spremljanje dejavnosti javne (gospodarske) službe in tržne dejavnosti postaja čedalje pomembnejše, in to tako za dajalce javnih pooblastil, predvsem ministrstva in občine, kot za izvajalce (zavodi, javne gospodarski zavodi in gospodarske družbe). Financerji dejavnosti splošnega pomena in ustanovitelji zahtevajo jasnejši pregled in nadzor nad dejavnostjo, ki jo financirajo, saj se pogosto srečujejo s proračuni, ki se znižujejo iz leta v leto, hkrati pa jih v to silita tudi tako evropska kot nacionalna zakonodaja. Evropska komisija je že leta 2006 sprejela Direktivo o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (direktiva 2006/111/ES), ki jo je Slovenija z zakonom prenesla v svoj pravni red.
Preberi večKdaj in zakaj je pri naročilih male vrednosti javno odpiranje ponudb smotrno izvesti 5 delovnih dni po roku za predložitev ponudb?
23.
dec.
Pri naročilih male vrednosti se naročniki in ponudniki srečujejo s situacijo, da je dana možnost za uveljavljanje pravnega varstva zoper razpisno dokumentacijo še 5 delovnih dni po roku za predložitev ponudb.1
Kaj to pomeni v praksi?
Naročniki javno odpiranje ponudb v postopkih naročil male vrednosti navadno razpišejo isti dan, kot je rok za predložitev ponudb. Običajno se ponudniki, ki so oddali ponudbe, udeležijo javnega odpiranja ponudb. Skladno z javnonaročniško zakonodajo naročnik ob javnem odpiranju med drugim prebere ponudbene cene ponudnikov, ki so predložili ponudbe. Ker je v veliki večini2 merilo za izbiro ponudbe najnižja cena, so ponudniki ob predpostavki, da gre za popolne ponudbe, že ob odpiranju seznanjeni z dvema ključnima informacijama: s krogom konkurenčnih ponudnikov in s ponudbenimi cenami, to pa napotuje na zaključek, kakšna je stopnja verjetnosti za pridobitev konkretnega posla.
Preberi večKaj prinaša ZJN-3 na področju gradbenih poslov?
23.
dec.
Zaradi potrebe po implementaciji direktive o javnem naročanju 2014/24/ES bo 1. aprila 2016 začel veljati nov ZJN-3, ki v enem zakonu združuje trenutno veljavna materialna zakona, ZJN-2 in ZJNVETPS.
Na področju gradenj ZJN-3 prinaša nekatere novosti, med katere zagotovo spada nemožnost izločitve sklopov do vrednosti milijon evrov oziroma do 20 odstotkov vrednosti javnega naročila, kot danes to dopušča peti odstavek 14. člena ZJN-2.
Postopek oddaje javnega naročila male vrednosti bo mogoče izvesti do višjih mejnih vrednosti, saj bo po novem naročilo male vrednosti pri javnem naročilu gradnje dopustno, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov ter na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 100.000 evrov in nižja od 1.000.000 evrov (danes je meja v ZJN-2 274.000 evrov, po ZJNVETPS pa 844.000 evrov).
Preberi več