Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta in regresa za vsak mesec zaposlitve (v nadaljnjem besedilu sorazmerni del letnega dopusta in regresa). Pri tem je treba poudariti, da ima delavec pravico do 1/12 letnega dopusta in regresa za vsak dopolnjen mesec zaposlitve pri delodajalcu.

Primer 1:

Delavec, ki je pri delodajalcu sklenil delovno razmerje s 1. 8., bi bil, če bi bil pri njem zaposlen celo koledarsko leto, upravičen do 23 dni letnega dopusta. Ker bo delavec pri delodajalcu v tem koledarskem letu zaposlen le pet mesecev, pa mu pripada le sorazmerni del letnega dopusta in regresa, tj. 5/12.

sorazmerni del oz. število dni = (celotni letni dopust : 12) x št. dopolnjenih mesecev zaposlitve pri delodajalcu

V našem konkretnem primeru je izračun naslednji: (23 : 12) x 5 = 9,58

Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Tako znaša sorazmerni del letnega dopusta in regresa delavca, ki se bo pri delodajalcu zaposlil s 1. 8., deset dni.

Pogosto starejši iskalci zaposlitve obupajo, še preden sploh začnejo iskati delo, saj je splošno znano, da imajo delodajalci raje mlade kandidate.
To bo po eni strani držalo, po drugi pa ne. Sama menim, da danes delo najteže dobijo mlade ženske med 20. in 40. letom.
Delodajalci se jih izogibajo v velikem loku, predvsem zaradi zakonodaje. Pogosto imajo raje dame srednjih let, take, z že odraslimi otroki, ki si želijo delati.

Starejši iskalci zaposlitve lahko povečajo svoje možnosti za to, da dobijo dobro službo, tako, da najprej poudarijo svoje izkušnje in nato še bolj poudarijo, da so polni življenjske energije in da si izjemno močno želijo delati.