Ko govorimo o pravu EU, je treba v osnovi upoštevati, da pravni red EU izhaja iz delitve na primarno in sekundarno zakonodajo.

Vsi ukrepi EU temeljijo na pogodbah (pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, ki urejajo delovanje EU), tj. primarni zakonodaji, medtem ko sekundarna zakonodaja vključuje uredbe, direktive in sklepe, izhaja pa iz načel in ciljev, zapisanih v pogodbah. In ko nadalje trdimo, da Evropska unija temelji na načelih pravne države, to pomeni, da vsak ukrep EU temelji na pogodbah, ki so jih po demokratičnem postopku potrdile vse države članice Evropske unije.

O posvojitvi odloča center za socialno delo. Postopek se začne po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja (146. člen ZZZDR). Center za socialno delo mora v postopku preveriti, ali obstajajo splošni pogoji za posvojitev in ali posvojitelj izpolnjuje pogoje za posvojitev. Zaslišati mora tudi otrokove sorodnike (polnoletne brate in sestre, stare starše oziroma, če ti niso živi, po potrebi tudi tete in strice, drugi odstavek 147. člena ZZZDR), da si pridobi čim več podatkov o življenjskih razmerah otroka. Te določbe ne bo mogoče uresničiti pri najdenem otroku, pri katerem so starši neznani. Otrokove pravice izraziti svoje mnenje, kadar otrok še ni dopolnil 10 let (137. člen ZZZDR), in drugih procesnih pravic otroka v postopku posvojitve zakonodaja ne ureja. Prav tako predpisi ne določajo, da bi moral center za socialno delo pred odločitvijo pridobiti strokovno mnenje posebne strokovne komisije, kot je to na primer predvideno pri odločanju o odvzemu otroka (88. člen ZSV).¹