V zvezi s predmetom javnega naročila, ki ga je mogoče deliti na sklope, Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2) v petem odstavku 14. člena ZJN-2 določa splošno pravilo, da se v primeru, ko je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka oziroma višja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem glasilu Evropske Unije, za posamezni sklop uporabljajo pravila ZJN-2, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti, od katerih dalje je treba objaviti javno naročilo v Uradnem glasilu Evropske unije.

Republika Slovenija pri črpanju sredstev Kohezijskega sklada EU za področje okolja ne dosega optimalnih rezultatov. Od skupno 16 držav članic EU, upravičenk do sredstev tega sklada, to nekatere počnejo bolje.

Kaj delamo narobe?

Raziskava modelov črpanja sredstev držav članic EU pokaže, da v osnovi obstajata dva modela črpanja. Model, ki ga uporablja Republika Slovenija, je večinski, ne pa najbolj učinkovit. Kateri model država članica uporablja, je stvar domačega prava. Do sredstev sklada za področje okolja so upravičene občine, ki jih je v Republiki Sloveniji 212, vendar pa (še) nimamo vzpostavljenega sistema širše lokalne samouprave, tj. pokrajin.