Stolpce medijev pogosto polnijo zgodbe o javnih naročilih, pri katerih se neizbrani ponudniki ne strinjajo z naročnikovim izborom ponudnika. Katera pravna sredstva so na voljo, da zaščitimo svoje interese, kadar nismo izbrani, razlaga strokovnjakinja za javno naročanje odvetnica Maja Prebil.

Poznavanje pravnih sredstev, ki jih imajo ponudniki na voljo v pravu javnih naročil, je koristno, saj lahko ponudniki le tako zaščitijo svoje interese, kadar niso izbrani. Ponudniki morajo pri javnih naročilih paziti na pravočasno uveljavljanje pravnega varstva. Pogosto se zgodi, da ponudniku, ki ni bil izbran, z uveljavljanjem pravnega varstva ne uspe, ker ni pravočasno izpodbijal naročnikove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Poznamo zakonodajo, ki ureja inšpekcijski nadzor, gledano širše, in še posebej inšpekcijski postopek in ukrepe, značilne za inšpekcijo dela? Vemo o tem dovolj, ko se srečamo z delovno inšpekcijo oziroma z delom Inšpektorata Republike Slovenije za delo? Ali pa denimo, če se na inšpektorat obrnemo kot prijavitelji kršitev?

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD), organ v sestavi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s sedežem organa na Verovškovi ulici 64a v Ljubljani in delujoč prek petih območnih enot in devetih inšpekcijskih pisarn po Sloveniji, opravlja inšpekcijski nadzor na treh področjih, tj. v okviru treh inšpekcij: na področju delovnih razmerij (zaposlovanja), varnosti in zdravja pri delu ter na področju socialnega varstva.