Sprememba Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2R) dodaja novo 12. točko, ki v prvem odstavku 44. člena Zakona o dohodnini natančno določa pogoje, po katerih bo z novim letom 2017 del plače za poslovno uspešnost, ki ga omenja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),¹ ali po vsebini primerljiv dohodek iz tujine izvzet iz dohodnine. To bo veljalo za zneske do 70 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, pri čemer se pri določanju zneska povprečne mesečne plače upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije (trenutno je to nekaj manj kot 1.100 evrov).

V različnih kulturah so se skozi stoletja razvile številne tradicije obdarovanja kot izraza posebnega spoštovanja in naklonjenosti. Sčasoma je obdarovanje postalo potrdilo skupnih, z dogovori sklenjenih odločitev, a njegovo osnovno poslanstvo ostaja enako: obdarovanje ima predvsem povezovalno vlogo.

Darila se razlikujejo v namenu in načinih posredovanja ter predvsem po osebah, ki darila predajajo in sprejemajo. Poslovna darila so del poslovne strategije in odnosov, vedno bolj pa tudi del predstavljanja in trženja lastne kulture. Kot sestavino poslovnega protokola si jih izmenjujemo ob poslovnih stikih, v izjemnih primerih pa tudi ob pomembnih osebnih obletnicah. Približevanje prvotno ločenih interesov lahko poslovno komuniciranje pospeši, s poslovnimi darili pa te odnose postavimo na še višjo raven.

Najemna in podnajemna pogodba se v skladu s 85. členom SZ-1 sklepata v pisni obliki. Stanovanjski zakon iz leta 1991 je v četrtem odstavku 39. člena določal, da se najemna in podnajemna pogodba sklepata v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična. Sankcije ničnosti trenutno veljavni SZ-1 ne določa. Pisnost najemne pogodbe je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerih bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.¹