ZDR-1 opušča obveznost predhodnega pisnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Razlog je v že večkrat zavzetem stališču sodne prakse, da vnaprejšnje obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more biti bistven pogoj za zakonitost odpovedi.

Delodajalec je po ZDR moral o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti delavca pisno¹ in ga osebno vročiti vsakemu delavcu. A obvestilo delavcu ni bil pomemben akt v postopku odpovedi in tudi ZDR ni določal posebnega roka, v kolikšnem času pred odpovedjo je moral biti delavec obveščen.² V povezavi s tem pa je sodišče odločilo, da le dan razlike med obvestilom o nameravani odpovedi in med odpovedjo ni nezakonit, saj ZDR ne določa roka za predhodno obvestilo o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga.³ Sodna praksa je zavzela stališče, da morebitna opustitev obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni kršitve, zaradi katere bi bila poznejša odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.⁴

Zakon o občinskem redarstvu (ZORed) med nalogami redarja predvideva zagotavljanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovanje javnega premoženja, varstvo naravne in kulturne dediščine ter vzdrževanje javnega reda in miru. Ker je od sprejema ZORed preteklo že desetletje in ker so bili v tem času spremenjeni nekateri sistemski zakoni, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu (ZORed-A), ki bo obravnavan na 27. seji Državnega zbora, tem nalogam dodaja dodatna pooblastila.

Letos mineva dvajset let od sprejema prvega Zakona o javnih naročilih. Naročniki in ponudniki, vpeti v sistem javnega naročanja, si težko predstavljamo, kakšno je bilo življenje pred sprejemom te zakonodaje. Pravo javnih naročil je namreč postalo eno od najhitreje spreminjajočih se pravnih področij, kjer se zakonodaja prilagaja izkušnjam v praksi in ne obratno. Zaradi izredno hitro spreminjajoče se prakse se človek ne more več zanesti na informacije, ki jih je nekoč morda dobil o neki problematiki, saj je lahko to vprašanje že v naslednjih mesecih obravnavano drugače.

Ko se znajdemo v klopčiču javnonaročniške dokumentacije, nam prav nič ne koristi, če poznamo javnonaročniško teorijo. Pri vsakodnevnem delu namreč štejeta zgolj praksa in sposobnost posameznika, da zna aktualno prakso uporabiti pri konkretnih dilemah, s katerimi se sooča.
To dejstvo je prepoznal tudi Uradni list RS, ki v ta namen organizira Dneve prakse javnih naročil, ki se bodo s pravom javnih naročil ukvarjali na praktični in ne na teoretični ravni.