Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Vsaka stranka delovnega razmerja lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti. To pomeni, da delavec in delodajalec ne moreta odpovedati pogodbe o zaposlitvi le v nekem delu – na primer v členu, ki posamezni stranki ne ustreza. Če bosta hoteli pogodbeni stranki spremeniti le posamezne dele pogodbe, potem bosta to morali storiti vzajemno oziroma s soglasjem volj obeh strank (49. do 52. člen ZDR-1).1
Delodajalec mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v pisni obliki.2 Izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more podati zgolj ustno, ker takšna izjava ne zavezuje.3
Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.4
Preberi večOdstop od pogodbe po ZJN-3 in OZ
ZJN-3 v 96. členu določa, da lahko naročnik med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah:
»a) javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja;
b) v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja;
c) zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu.«
Pri tem je treba opozoriti, da zakonodajalec glede na zakonsko dikcijo 96. člena ZJN-3 predvideva dolžnost naročnika, da odstopi od pogodbe, če je podana ena od zgoraj navedenih okoliščin.1
Ne glede na naštete situacije, ki povzročijo naročnikov odstop od pogodbe, pa lahko naročnik odstopi od pogodbe tudi po splošnih pravilih civilnega prava ob upoštevanju določb 103. do 111. člena OZ.2
Preberi večSocialna ekonomija je v EU pomembna sestavina ekonomskega modela in pomembna aktivnost pri promoviranju socialne kohezije in demokracije. Med članicami EU so na področju razvoja socialne ekonomije precejšnje razlike.
V Sloveniji je zakonodajalec s sprejemom Zakona o socialnem podjetništvu (v nadaljevanju: ZSocP) vzpostavil pravno podlago za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva, dejavnosti, ki jih po veljavnih kriterijih ni mogoče umestiti ne v javni in ne v zasebni sektor. Primarni cilj socialnega podjetništva ni ustvarjanje dobička, z njim se spodbujajo sodelovanje, prostovoljno delo in vlaganja, iskanje inovativnih poslovnih rešitev, s katerimi se v pogojih krepitve družbene solidarnosti zasledujejo socialni, okoljski, gospodarski in drugi cilji. Socialno podjetništvo je usmerjeno v ustvarjanje novih delovnih mest še zlasti za ranljive skupine iskalcev zaposlitve na trgu dela, kot so invalidi, starejši nezaposleni iskalci dela, in to na področjih, kjer zaradi nizke dobičkonosnosti zasebni sektor za vlaganja nima posebnega interesa. Družbena dobrobit, ki jo ustvarja socialno podjetništvo, se kaže v družbenih inovacijah in v inteligentni rasti, socialni koheziji ter trajnostnem razvoju, kar naj pomembno pripomore k uresničevanju ciljev Strategije Evrope 2020.
Preberi več