Glavna cilja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola sta povečati financiranje športnih organizacij iz lastnih dejavnosti ter s podeljevanjem dovoljenj regulirati omejeno možnost točenja pijač z omejeno vsebnostjo alkohola na športnih prireditvah. Tako naj bi se preprečila nelegalen vnos in čezmerno uživanje alkoholnih pijač na javnih prireditvah. Novost, ki jo prinaša predlog, je omejevanje organizatorjev z dovoljenjem, ki ga bodo lahko izgubili, če ne bodo upoštevali zakonodaje.

Predlagatelji zagovarjajo prepričanje, da športna prireditev ne bi smela biti zgolj prihod na prireditveni prostor, parkiranje, nakup vstopnice, ogled tekme in odhod, temveč naj bi bila družabni dogodek, namenjen srečevanju in kakovostnemu preživljanju prostega časa. S ponudbo hrane in pijače naj bi se obiskovalci tekem torej dalj časa zadržali na območju prireditve, poleg tega pa bi tekme s temi spremembami pridobile tiste gledalce, ki se sedaj raje odločajo za ogled prireditev v bližnjih lokalih ali doma.

V povezavi s kontrolingom in nalogami kontrolerja si največkrat predstavljamo pripravo planov in pripravo poročil; to sta res področji, ki dandanes v podjetjih najbolj zaposlujeta kontrolerje. V vsakdanji poslovni praksi opažam, da je veliko kontrolerjevega časa namenjenega prav zbiranju in obdelavi podatkov, potrebnih za pripravo poročil, in potem zmanjka časa za analizo podatkov in svetovanje managerjem (oziroma odgovornim osebam).

Bistvo kontrolinga je v tem, da vsaka odgovorna oseba deluje in odloča ciljno usmerjeno. Cilji so postavljeni v letnih planih in dogovorih. Ni smiselno, da ima dostop do ustreznih informacij le generalni direktor, ki potem na njihovi podlagi »pritiska« na nižje ravni managementa (middle management). Vsaka odgovorna oseba, pristojna in odgovorna za neko (svoje) področje, mora imeti na voljo potrebne informacije za odločanje, in to pravočasno, da se lahko kakovostno odloči.

Digitalizacija, big data, disruptivnost ... so še naprej besede, ki po svetu in v Sloveniji polnijo stolpce poslovnih člankov, dvorane poslovnih in panožnih združenj in urnike poslovnih svetovalcev ter ki zaposlujejo nadzorne svete in uprave oziroma upravne odbore.

Zaradi tehnoloških novosti in posledičnega razvoja novih poslovnih modelov so se v številnih dejavnostih tradicionalni poslovni modeli spremenili ali celo umaknili, obenem pa so se uveljavili novi ponudniki storitev (med njimi so na primer Netflix, Amazon, Uber, AirBnB, Salesforce). Zanje je značilna uveljavitev s pomočjo API (Application Programme Interface, slovensko programskih vtičnikov ali vmesnikov za programiranje aplikacij), s pomočjo katerih ponudniki storitev ponujajo sodelujočim ponudnikom vmesnike za razvoj in priključitev njihovih aplikacij za uporabnike. Z njimi spreminjajo verigo vrednosti, sodelujejo v razvoju novih poslovnih modelov in ustvarjajo nove storitve.