Poslanstvu, da je osnovna naloga SDH odgovorno, profesionalno in dejavno upravljanje državnih naložb, se zdi nujno dodati pojasnilo, da je njegova prednostna naloga predvsem prispevanje k preglednejšemu in učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja. V Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki bo obravnavan na julijski seji Državnega zbora, pa se njegovim primarnim nalogam dodajajo nova načela.

Sporočilo Komisije o zdravju v svetu iz leta 2010 je pojem zdravja v svetu opredelilo kot prizadevanje za izboljšanje zdravja povsod v svetu, zato je nujno, da našemu največjemu bogastvu posvetimo tudi karseda veliko časa.

Ker so v veljavnem zakonu določeni pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti samo za izvajalce, ki imajo status zasebnega zdravstvenega delavca, predlog odpravlja pravno praznino na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki so pravne osebe ali imajo status samostojnega podjetnika. Predlog torej uvaja enake pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za vse izvajalce ne glede na statusno obliko. Prav tako pa ureja tudi postopek za pridobitev dovoljenja ter razloge in postopek za njegov morebitni odvzem. Nosilec zdravstvene dejavnosti torej mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju, za katerega se izdaja dovoljenje, v istem obdobju zoper njega niso bile ugotovljene kršitve etičnega kodeksa, ni bil pravnomočno obsojen, primerna pa morata biti tudi prostor in oprema (izpolnjevati morata sanitarno-higienske in strokovno-tehnične zahteve). Če teh pogojev ne izpolnjuje, se mu dovoljenje odvzame. In za tiste brez dovoljenja? Kazen v višini od 400 do 40.000 evrov.

Delavec, ki v tekočem koledarskem letu ni bil odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima pravico izrabiti ves letni dopust nad dvema tednoma, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu, najkasneje do 30. junija naslednjega leta. Kolikor delavec v koledarskem letu ni izkoristil dveh tednov letnega dopusta, mu dnevi, ki mu manjkajo do dveh tednov, propadejo in jih ne more prenesti v naslednje koledarsko leto. Pojem dveh tednov je tako kot pri določanju minimalnega števila dni letnega dopusta, odvisen izključno od števila delovnih dni delavca v tednu, pri čemer je nepomembno, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas.