Publiciteta se je zagotavljala s pričami, ki so bile praviloma lastniki sosednjih nepremičnin. V primeru spora so priče lahko potrdile, da je bil opravljen konkretni pravni posel v korist pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini. Pri in iure cessio so sodelovali predstavniki javne oblasti. V tem primeru se je lastnina na nepremičnini prenašala v posebnem postopku, ki se je začel kot spor o lastnini na nepremičnini. Pridobitelj je v tem postopku postavil nasproti odtujitelju vindikacijski zahtevek, pri čemer je slednji priznal utemeljenost tega zahtevka. Nato pa je pretor odločil, da je nepremičnina last pridobitelja in jo dosodil njemu (addictio). V poznejših obdobjih rimskega prava so ustne dogovore o prenosu lastninske pravice na nepremičninah nadomestili pisni pravni posli, ki so morali biti overjeni ali pa so morale pri njih prisostvovati priče ipd.¹

Obvezne sestavine zahtevka za revizijo so opredeljene v 15. členu ZPVPJN, ki je bil z ZPVPJN-B nekoliko spremenjen, in sicer tako glede oblikovne strukture člena kot tudi z odpravo zahteve po navedbi, »ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada« (slednja navedba torej ni več obvezna sestavina zahtevka).

Kadar se pri predhodnem preizkusu zahtevka ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje:

–   imena in naslova vlagatelja zahtevka ter kontaktne osebe,

–   imena naročnika,

–   oznake javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,

–   predmeta javnega naročila ali

–   pooblastila za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem.

DZ je začel veljati 15. aprila 2017, uporabljati pa se začne dve leti po uveljavitvi (tj. 15. aprila 2019). Prva izjema je šest členov, ki se uporabljajo od dne, ko je bil zakonik uveljavljen, in se nanašajo na družinsko politiko oziroma na vnaprej izraženo voljo staršev. Medtem ko se na sodiščih, centrih za socialno delo, ministrstvih in drugod v organizacijskem smislu pospešeno pripravljajo na spremembe, ki jih bo DZ prinesel zaradi prenosa pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se uporabniki ukvarjamo z vsebino sprememb. Ključno je namreč, da se poleg sodnikov predvsem delavci centrov za socialno delo, ki bodo po novem vlagali predloge in bodo stranka v sodnih postopkih, državni odvetniki, ki jih bodo zastopali, ter odvetniki tudi vsebinsko dobro pripravijo pred pričetkom polne uporabe DZ. V obdobju priprave na pričetek uporabe je poleg strokovnih srečanj najbolj pomembna strokovna literatura, ki nastaja. Prvi strokovni priročnik s tega področja je Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili prof. dr. Barbare Novak, ki je izšel pri Uradnem listu konec leta 2017.