Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) ureja sistem dolgotrajne oskrbe, pravice in obveznosti izvajalcev, oseb, zavarovanih za dolgotrajno oskrbo, naloge Republike Slovenije in občin v zvezi z dolgotrajno oskrbo ter obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in vire financiranja dolgotrajne oskrbe v Republiki Sloveniji.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo predlog spremembe zakona (ZDOsk-1A), ki podaljšuje prehodno obdobje izvajanja pravice do pomoči na domu, vzpostavlja poenostavitve za invalidne osebe, krepi mrežo izvajalcev, podaljšuje financiranje dodatnih stroškov in predlaga natančneje izoblikovane postopke za pošiljanje podatkov.

Vprašanje, ali bodo turška in kitajska podjetja prevzela najpomembnejše gradbene projekte v Sloveniji, postaja vse bolj aktualno. Slovenski gradbinci opozarjajo na neenakovredne pogoje, v katerih morajo tekmovati s podjetji iz tretjih držav, kjer je evropskim podjetjem onemogočen enakovreden dostop do javnih naročil. Ta problematika je še posebej izrazita pri projektih, ki jih financira EU in pri katerih so naročniki pod pritiskom, da projekte izvedejo kakovostno, pravočasno ter po najugodnejši ceni.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 2. členu opredeljuje »dopustno ponudbo« kot ponudbo, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE) ureja vzpostavitev prednostnih območij umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE), posebnosti prostorskega načrtovanja in dovoljevanja naprav in objektov, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije ter še nekatere druge zadeve, vezane na to področje.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je pripravilo predlog sprememb zakona (ZUNPEOVE-B), ki se nanašajo na izdelavo kartiranja, določitev prednostnih območij za pospešeno uvajanje OVE, sodelovanja javnosti pri določevanju teh območij in pa izjeme pri presoji sprejemljivosti za naravo in presoje vplivov na okolje. Ta sprememba zakona prenaša še preostale člene Direktive 2023/2413/EU, ki niso bili vsebovani v noveli ZUNPEOVE-A, sprejeti pred nekaj tedni.

Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu ter pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi na novo sprejetih predpisov Evropske unije in nekterih pobud predlagalo spremembo zakona (ZMV-1A), ki uvaja omejitev veljavnosti pooblastil za delo tehničnim službam, možnost izvedbe tehničnega pregleda vozila v primeru obvestila o izvedenem nadzoru tehnične brezhibnosti vozila nadzornega organa druge države,  spremembe časovne veljavnosti tehničnega pregleda, opravljenega v tujini, in vzpostavitev evidence lokacij za izvedbo tehničnih pregledov vozil na terenu.

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) določa pogoje, postopek in pristojne organe za finančno preiskavo, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, odgovornost Republike Slovenije ter mednarodno sodelovanje v zvezi s takimi postopki. Ministrstvo za pravosodje je predlagalo spremembo zakona (ZOPNI-B), ki znižuje prag vrednosti premoženja nezakonitega izvora za začetek finančne preiskave, pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki upošteva tudi odhodke oziroma porabo premoženja in uvaja enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja ter dodatne možnosti za primere, ko odvzem zaradi okoliščin, nastalih pred vložitvijo tožbe, ni mogoč.

Cilj predloga zakona je zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje organov v postopkih ter odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja zakona v praksi.

Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE) določa pravila delovanja trga z električno energijo, proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in dobave električne energije, pravice in varstvo končnih odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju prenosa in distribucije električne energije in trga z električno energijo, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z električno energijo. Hkrati tudi ureja ukrepe za preprečevanje energetske revščine in druga vprašanja oskrbe z električno energijo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predlaga spremembo zakona (ZOEE-A), ki v nacionalni pravni red prenaša Direktivo (EU) 2024/1711 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji in ureja način izvajanja Uredbe (EU) 2024/1747 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji. Nekatere novosti, ki jih prenaša predlog zakona, se nanašajo predvsem na dodatna določila glede pravice do souporabe energije, možnost prožne priključitve uporabnikov in pravico končnih odjemalcev do pogodbe s fiksno ceno.

Finančna zavarovanja so pomemben del postopka javnih naročil, saj javnemu naročniku zagotavljajo dodatno varnost in zaščito v primeru neizpolnitve obveznosti s strani ponudnika oziroma izvajalca. S finančnimi zavarovanji se poskuša zagotoviti, da bodo izvajalci izpolnili svoje pogodbene obveznosti, hkrati pa se naročniki zavarujejo pred morebitnimi finančnimi izgubami zaradi neizpolnjevanja ali slabše izvedbe del. Ko izvajalci predložijo finančna zavarovanja, so bolj motivirani, da svoje obveznosti izvedejo pravočasno in kakovostno, saj so v nasprotnem primeru izpostavljeni unovčitvi teh zavarovanj.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlagalo popolnoma nov Zakon o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (ZGJSPVN), ki določa  način in oblike izvajanja nekaterih obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, oblikovanje cen javnih služb in izvajanje javnih služb v primeru stavke in višje sile ter ureja evidentiranje podatkov gospodarske javne infrastrukture. Predlog zakona celovito ureja področje nekaterih javnih služb, ki se zdaj izvajajo na podlagi Zakona o varstvu okolja in podzakonskih aktov ter večinoma na zakonski ravni nadgrajuje veljavno ureditev.

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) določa izvrševanje kazenskih sankcij in drugih ukrepov, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku, ter tudi sankcij, varstvenih in vzgojnih ukrepov, izrečenih v postopku o prekršku ali v kakšnem drugem postopku. Državni zbor RS je 17. septembra 2024 sprejel s strani Ministrstva za pravosodje predlagano novelo zakona (ZIKS-1I), katere cilj je omiliti posledice prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in pomanjkanja pravosodnih policistov. Sprememba zakona želi omogočati izvajanje zakonsko določenih del in nalog v primerih izrednega varnostnega poslabšanja razmer v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov v povezavi s prezasedenostjo, zakonodajalec pa si prizadeva tudi izboljšati pogoje za varnejše prestajanje kazni zaprtim osebam.

Evropska unija (EU) bo kmalu uvedla nov sistem za avtorizacijo potovanj, imenovan ETIAS (European Travel Information and Authorization System), ki bo postal obvezen za vse državljane tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma za vstop v schengensko območje. Namen tega sistema je okrepiti varnost in izboljšati nadzor nad potniki, ki vstopajo v EU, s čimer bo zagotovljena večja varnost za vse prebivalce in obiskovalce.

Gradbeni zakon (GZ-1) ureja pogoje za graditev objektov in vsa druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov. Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlagalo njegovo spremembo (GZ-1B), ki spreminja ureditev domneve izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte, natančneje določa dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja in učinkoviteje ureja način pridobivanja mnenj mnenjedajalcev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) določa cilje, načela in pravila urejanja prostora, udeležence, ki delujejo na tem področju, vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja, postopke za njihovo pripravo in sprejetje, njihovo izvedbo ter postopke umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena. Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo spremembo zakona (ZUreP-3B), ki ukinja Komisijo vlade za prostorski razvoj, prilagaja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte odločitvi Ustavnega sodišča ter uvaja nekatere novosti glede komunalnega prispevka.

V postopku izdaje identifikacijskega dokumenta lahko pride do prevare ali zlorabe, ko posameznik predloži fotografijo druge, podobne osebe, fotografijo s popravki podobe obraza, ali pa prirejeno fotografijo, na kateri sta združeni podobi dveh ali več obrazov. Novela kot sistemsko rešitev za preprečevanje zlorab predlaga predložitev referenčne številke digitalne fotografije, ki jo izdela fotograf pri zajemu podobe obraza prek sistema e-fotograf.

K vlogi za izdajo osebne izkaznice bo tako državljan moral predložiti še referenčno številko digitalne fotografije, ki se hrani v elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente in kaže njegovo pravo podobo. S tem se zagotavlja sledljivost izvora fotografije, hkrati pa se postopek izdaje osebne izkaznice poenostavi in pospeši. Predlog zakona določa dopustne izjeme, ko se ob vlogi za izdajo osebne izkaznice lahko predloži fotografija v fizični obliki (npr. sprejem vloge zunaj uradnih prostorov pristojnega organa).

Inšpektorji na podlagi in v mejah pooblastila predstojnika obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, če je to potrebno, da se zavarujejo pravice pravnih ali fizičnih oseb, ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma njihovih odločb.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je predlagalo spremembe in dopolnitve zakona (ZGD-1M), s katerimi si prizadeva uskladiti nacionalno zakonodajo z direktivami Evropske unije, izboljšati preglednost poslovanja podjetij in spodbujati enakost spolov v korporativnem upravljanju.

Stanovanjski zakon (SZ-1) ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje stanovanjskih stavb, pogoje za načrtovanje stanovanj, lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih stanovanj in pomoč pri pridobitvi ter pri uporabi stanovanja. Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno razpravo dalo predlog novele SZ-1F, ki uvaja nekatere spremembe, da se zagotovi skladnost z ustavnimi dolžnostmi in da se obravnavajo dolgotrajne težave v stanovanjskem sektorju.

Javna uprava se sooča s številnimi izzivi, povezanimi z družbenimi in ekonomskimi spremembami, razvojem tehnologije, zahtevami državljanov, pomanjkanjem javnih uslužbencev in hkratnimi zahtevami po prilagodljivosti, ki od javnega sektorja zahtevajo spremenjene načine dela, komuniciranja, odzivnost, učinkovitost, prilagoditve v kadrovskih procesih in temu primerno upravljanje kadrovskih virov. Uvedba profesionalnega uradništva, ki bi delovalo neodvisno, učinkovito in v skladu z zakoni ter etičnimi standardi se mora iz teorije prenesti tudi v prakso. Tak prenos zahteva odgovornost do dela, sodelovanje z različnimi deležniki, vseživljenjsko izobraževanje, usposabljanje in razvoj, ki vpliva na zaupanje javnosti v delovanje javne uprave.

V začetku maja 2024 smo iz dnevih novic izvedeli, da se je zoper javno podjetje Prlekija začel stečajni postopek.

Javno podjetje Prlekija je gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, ki je bila ustanovljena leta 2009 za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Družbo je ustanovilo osem občin desnega brega Mure, ki so morale skupno javno službo ustanoviti zaradi sofinanciranja s strani EU.

Po javno dostopnih podatkih in spletnih straneh posameznih medijskih portalov je mogoče razbrati, da je razlog za stečaj nesoglasje družbenikov (občin). Vpogled v letna poročila javnega podjetja pa nakazuje na izrazito površnost ustanoviteljev pri pripravi ustanovitvenih aktov in na nedoraslost družbenikov pri odločanju v vseh naslednjih letih.

Velika raznolikost deliktov širjenja bolezni

Države se z represivni interesi ozirajo k dejanskemu (kot pravimo v kazenskem pravu: poškodbenemu) ali potencialnemu (značilno ogrozitvenemu) širjenju infekcijskih ali pa zgolj nalezljivih bolezni. Gre za kaznivo (1.) strokovno napako posebej kvalificiranega storilca (zdravstvenih delavcev, laborantov in podobno) oziroma (2.) za napako kogarkoli, tudi laičnega (potencialnega) razširjevalca bolezni. Oboje naklepno ali tudi malomarno. Tako poskušamo zajemati vodjo vojaškega laboratorija, ki zaradi nemarnosti pri nadzoru dostopa do vsebnikov z najnevarnejšimi povzročitelji nalezljivih bolezni opustitveno povzroči množično smrtonosen izbruh, pa vse tja do opitega najstnika, ki začenja spolno eksperimentirati z drugimi in ne o spolnosti ne o boleznih ne ve prav dosti ter mu zaradi čarov novih aktivnosti v spolnosti tudi ni do ubadanja s temi vprašanji. Zajeti poskušamo upokojenko, ki v avtobusu kihne predse, namesto v rokav ali robec, čeprav dobro ve, da bi lahko kihala tudi za druge bolj varno in da bi lahko kdo zato celo umrl, pa tudi političnega odločevalca, ki je dopustil, da javni promet v tako splošno smrtno nevarnih javnozdravstvenih razmerah sploh teče.

Najemniki denacionaliziranih stanovanj – nova pravila po noveli SZ-1F

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-473/22-11 z dne 15. junija 2023 odločilo, da sta v neskladju z Ustavo Zakon o denacionalizaciji in Stanovanjski zakon, kolikor se nanašata na neprofitna najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice sklenili zavezanci za vrnitev stanovanja v denacionalizaciji in v katera so kot najemodajalci pozneje vstopili upravičenci do denacionalizacije oziroma njihovi univerzalni pravni nasledniki. Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta. Skladno s tem Ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga novelo Stanovanjskega zakona, ki odpravlja protiustavnost.

Poročanje o trajnostnem razvoju ni samo način za doseganje skladnosti in izpolnitev novih zakonodajnih zahtev na področju trajnostnega poslovanja, pač pa podjetjem – tako velikim kot malim – prinaša številne prednosti in razvojne možnosti. S prepoznavanjem vplivov, tveganj in priložnosti podjetja namreč gradijo konkurenčnost in odpornost svojega poslovnega modela ter si širijo dostop do finančnih virov.

Področje trajnostnosti se že nekaj časa premika iz sfere priporočil podjetjem na področje regulacije, in sicer tako na evropski kot na nacionalni ravni. Gre za širok obseg delovanja podjetij na področju okolja, družbe in upravljanja, ki se prepleta s takorekoč vsakim vidikom poslovanja podjetij.

Že več kot 650 brezstičnih projektov na področju javnega prometa po vsem svetu, vključno z Ljubljano in Kranjem.

Smo na svetovnem razpotju: mesta po vsem svetu se zavedajo, da morajo ukrepati pri ublažitvi in odpravi posledic podnebnih sprememb – tudi s spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa. Mesta in upravljalci javnega potniškega prometa v tem trenutku iščejo rešitve, ki bodo prepričale ter spodbudile več uporabnikov, da se odločijo za alternativne, bolj trajnostne možnosti prevoza.  

Številna mesta po svetu se odločno podajajo na pot uvajanja ekosistemov urbane mobilnosti, ki temeljijo na trajnosti in vključenosti. Za večino je vpeljava brezstične tehnologije, plačilnih sistemov, ki temeljijo na odprti zanki, ključnega pomena.

Pred nekaj desetletji skorajda nismo pomislili, da bi plačilo opravili na drugačen način kot z gotovino. Odtlej je bil razvoj plačilnih tehnologij izjemno hiter in danes vedno več ljudi uporablja digitalne denarnice in digitalizirane plačilne kartice. Kljub izjemnemu tehnološkemu napredku, Slovenija pri deležu brezgotovinskega plačevanja še vedno krepko zaostaja za najrazvitejšimi državami.

Skandinavske države, med katerimi prednjači Švedska, so svetel zgled brezgotovinskega plačevanja in  široke uporabe najnaprednejših oblik digitalnega plačevanja. Na Švedskem močno spodbujajo uporabo digitalnih plačil, njihov delež brezgotovinskih plačil presega 90%. Razlogov zakaj država spodbuja brezgotovinska plačila je več, med ključnimi pa bi lahko omenili, da s pomočjo brezgotovinskega poslovanja kupci lažje nadzorujejo in spremljajo svojo porabo, negotovinska plačila so varna, na drugi strani pa prinašajo koristi tudi državam, saj prispevajo k zmanjšanju sive ekonomije in s tem povečujejo obseg pobranih davkov.

Predlagana novela Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti na podlagi odločbe Ustavnega sodišča vnovič uvaja poklic geodeta z izkaznico in ureja njegove poklicne dolžnosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-14/18-27 z dne 15. septembra 2022 presodilo, da ureditev Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) glede ukinitve poklica »geodet z izkaznico« ni primerna, saj imajo osebe »geodet z izkaznico« uporabna geodetska znanja in veščine, potrebne za opravljanje določenih geodetskih nalog. V skladu s to odločitvijo predlagana novela ZAID določa izjemo glede opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije oziroma določajo naloge, ki jih lahko opravljajo geodeti z geodetsko izkaznico.

Predlagana novela ZFO-1 uvaja možnost zadolževanja občin pri mednarodnih institucijah, katerih članica je Republike Slovenija, in zadolževanje z izdajo občinskih obveznic. Poleg tega uvaja nov način nadzora zadolževanja občin in spreminja kriterije za opredelitev določenih virov financiranja občin.

E-dražbe so sodoben način prodaje premičnin in nepremičnin, ki postaja vse bolj priljubljen zaradi svoje učinkovitosti in sposobnosti, da prodajalcem zagotovi najugodnejše pogoje ter najvišjo možno vrednost za njihovo lastnino. V primerjavi s tradicionalnimi metodami prodaje imajo e-dražbe več ključnih prednosti:

Novela Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1D na novo vpeljuje postopek po izdaji pisnega opozorila pred krivdno odpovedjo (pisno opozorilo). Tega morajo izvajati delodajalci v javnem in zasebnem sektorju. Ali bo do njega prišlo ali ne, je odločitev delavca. Veliko delodajalcev se jezi, češ zakaj bodo morali izvajati še zagovor po že vročenem pisnem opozorilu.

Po mojih izkušnjah gre za postopek, ki ga je veliko delodajalcev izvajalo že prej in bi moral biti obvezen. Pisno opozorilo namreč lahko vodi v odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vsaka odpoved pa je skrajno sredstvo in se je moramo lotevati s tresočo roko. Če se je delodajalec delavcu odločil vročiti pisno opozorilo, to pomeni, da je delavec storil kršitev, ki jo delodajalec šteje za zelo pomembno.

Veliko delodajalcev zmotno misli, da s tem, ko bodo delavcu vročili (po možnosti še po elektronski pošti, ker je to lažje, saj se jim z delavcem ni treba soočati) pisno opozorilo, so svoje delo opravili. Pa ni tako.

Ministrstvo za javno upravo je vložilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, s katerim med drugimi določbe zakona usklajuje z nekaterimi odločbami Ustavnega sodišča. Ob spremembah zasleduje načela splošne in enake volilne pravice, enakega varstva pravic in kontradiktornosti.

Pravna sredstva odslej širše dostopna

Predlagana novela sledeč, odločbi Ustavnega sodišča št. Up-676/19-25 z dne 4. junija 2020, celovito ureja volilni spor. Občinski volilni komisiji poleg dosedanje pristojnosti reševanja ugovorov zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja dodaja pristojnost, da rešuje ugovore, ki bodo vloženi zaradi nepravilnosti pri izvajanju katerega koli opravila volilnega odbora na volitvah. 

V slovenskem prostoru je dokaj razširjena delitev obveščevalne dejavnosti na posamezne zvrsti, in sicer na obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno zvrst (Hribar, Podbregar in Ivanuša, 2012; Šifrer, 2008). Po tej klasifikaciji spada kriminalističnoobveščevalna dejavnost kot uveljavljen koncept na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v varnostno zvrst obveščevalne dejavnosti.

Varnostna zvrst tako zajema izvajanje obveščevalne dejavnosti kot sestavni del aktivnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja ogrožanja notranje varnosti, kamor uvrščamo varovanje, zaščito ustavne ureditve in institucij demokratičnega političnega sistema, boj proti kriminaliteti, varovanje javnega reda in miru ter varnost posameznika in njegovega premoženja.

Na drugi strani pa obveščevalno zvrst praviloma opravljajo službe, ki nimajo policijskih pooblastil. Ta zvrst pokriva izvajanje dejavnosti zbiranja, vrednotenja in analiziranja informacij zaradi izdelovanja obveščevalnih informacij pri podpori sprejemanja odločitev in ukrepov, ki so povezani z zunanjepolitičnimi, varnostnimi, obrambnimi ali gospodarskimi interesi države.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-P) dopolnjuje prenos nekaterih določb Direktive 2016/800/EU o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku, in Direktive 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti. Poleg tega uresničuje odločbe Ustavnega sodišča U-I-418/18, Up-920/18, U-I-144/19 (TRETJI DEL) ter U-I-409/19, Up-1455/19 in uvaja nekatere manjše redakcijske popravke.

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij. Vlada Republike Slovenije predlaga novelo ZPOmK-2, ki se osredotoča na uskladitev z uredbami Evropske unije, in sicer z Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev in z Uredbo (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju.

Pogajanja so osrednji del poslovnega sveta, kjer se srečujejo različni interesi, cilji in pričakovanja. Prav tako so pogosto povezana z etičnimi in moralnimi vprašanji.

Navsezadnje so pogajanja pomembna tudi s stališča nevroznanosti, saj vključujejo kompleksno interakcijo med možganskimi procesi, čustvi in odločanjem. Proces pogajanj je zato pri posamezniku povezan z globljimi koncepti, kot so zaupanje in vrednote, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju trajnostnega poslovnega uspeha.

Rezultat – uspešen izid pogajanj – je veliko več kot podpis sporazuma.

Slovenijo je v letu 2016 pretresel primer otroka, ki je zbolel za tetanusom. Proti tej bolezni ni bil cepljen, saj naj bi njegovi starši cepljenju nasprotovali in otroka do petega leta niso cepili. Podrobna kazenskopravna subsumpcijska analiza konkretnega dejanskega stanu postreže s presenetljivim spoznanjem, da pregon staršev kot dvojnih garantov otrokovega zdravja po 177. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) ni mogoč zaradi povsem preprostega dejstva, ker je zakonodajalec v nepravo delikta vključil zgolj nalezljive, ne pa tudi infekcijskih bolezni, med katere se uvršča tetanus.

Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) določa temeljna pravila o javni rabi slovenščine kot uradnega jezika v Republiki Sloveniji. Vlada Republike Slovenije predlaga njegovo novelo, saj se je od njegovega sprejetja leta 2004 temeljito spremenila družbena stvarnost predvsem na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Slovenskim uporabnikom so na voljo številne globalne medijske storitve na zahtevo, večina katerih slovenščine ne podpira, kar vpliva na rabo slovenskega jezika.

Sprejeta je bila novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki odpravljaja težave, zaznane pri pridobivanju podatkov za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sledi novo sprejetim predpisom. Hkrati zagotavlja učinkovitost dela izvajalca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavlja vzpostavitev pravne podlage za financiranje Inštituta za ekonomska raziskovanja in odpravlja prikrajšanost prejemnikov delnih invalidskih nadomestil po ZPIZ-2 ter delnih invalidskih pokojnin po predhodno veljavnem zakonu pri izračunu njihove pokojninske osnove ob upokojitvi.

Možnost »preselitve« družbe v tujino ni nekaj, kar je samoumevno. To dobro ponazarja eden od novejših primerov, ki ga je v Nemčiji obravnavalo Višje deželno sodišče Zweibrücken. V sklepu 3 W 12/22 z dne 11. julija 2022 je odločilo, da vpis nemške GmbH v turški register kot limited sirketi (turška d. o. o.) ni razlog za izbris družbe iz registra po nemškem pravu, zato ta ne more pomeniti prenosa sedeža v drugo državo in s tem formalnega statusnega preoblikovanja družbe.

Družinsko podjetje je običajno opredeljeno kot podjetje, ki ga vodi družina, je v njeni lasti ter obstaja možnost in želja po prenosu podjetja na naslednjo generacijo. V družinskem podjetju, ki je lahko organizirano v različnih oblikah (najpogosteje kot družba z omejeno odgovornostjo, družba z neomejeno odgovornostjo ali delniška družba), so zaposleni in vključeni v upravljanje tudi družinski člani, zato je značilno, da se pri njihovem delovanju poslovni (racionalni) odnosi prepletajo z družinskimi (čustvenimi). 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) določa nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe ter postopke za izvedbo in spremljanje teh ukrepov. Usmerjen je v nujno obnovo poškodovane ali povsem uničene javne infrastrukture, v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, da bi ta obnova lahko bila čim hitrejša. Po njegovi uveljavitvi je bilo ugotovljenih nekaj nedoslednosti oziroma novih dejstev, zato Vlada Republike Slovenije po nujnem postopku v sprejem predlaga spremembe in dopolnitve ZIUOPZP, ki bodo zagotavljale učinkovitejše izvajanje ukrepov posledic naravne nesreče.

Se lahko kaj podobnega zgodi pri nas? Da!

Za kaj je šlo? AZOP (hrvaški informacijski pooblaščenec) je agenciji za izterjavo terjatev EOS Matrix d.o.o. naložil upravno globo zaradi obdelave osebnih podatkov brez pravne podlage, neustreznega informiranja posameznikov in nezadostnih tehničnih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov.

Od prvega soočenja s podražitvami zaradi epidemije koronavirusa in nato še zaradi vojne v Ukrajini, ki so bile še posebej izrazite v gradbenem sektorju, sta minili dobri dve leti. V tem času so se pokazale vse možne dileme, ki si jih je bilo mogoče zamisliti glede vprašanja, kdo naj nosi breme podražitev. Smo danes kaj bližje odgovorom?

Računovodja ima pomembno mesto v vsakem podjetju. Brez njega ne gre. Ne samo, da poskrbi, da so »urejeni papirji« in pravočasno oddana poročila na davčno upravo, AJPES in drugim, temveč je tudi zanesljiva podpora pri odločanju v podjetju.

Računovodja je direktorjeva desna roka, kar še zlasti prihaja do izraza v majhnih in srednjih podjetjih, zavodih, društvih in podobno. Je vir informacij, ki jih direktor potrebuje: o višini doseženih prihodkov, nastalih stroškov, dobičku ali izgubi, pa o stanju zadolženosti, zalog, terjatev, denarja in drugih postavk premoženja in dolgov. Hkrati je računovodja tudi tisti, ki poskrbi za pravočasno plačevanje davkov in ki pojasni davčne vidike preteklih ali pa šele načrtovanih poslovnih dogodkov. Včasih te informacije o davkih ima, druge za bolj zahtevne situacije mora še pridobiti, toda vedeti mora, kje jih lahko dobi ali kdaj je treba nasvet poiskati zunaj podjetja. Da se lahko pogovarja tako s svetovalci kot tudi z vodstvom, potrebuje široko znanje.

Pelegrin, Umag, biser istrskega turizma ima zanimivo zgodovino in je v tem času zelo znana turistična destinacija zahvaljujoč svoji vrhunski športni in gastronomski ponudbi. V počitniškem in mirnem naselju Pelegrin, samo 150 metrov od morja in plaže prodamo vzdrževano in opremljeno počitniško hišico skupne izmerjene neto velikosti 63,6 m², ki je zgrajena na zemljišču v skupni velikosti 358 m².
Naselje Pelegrin je od centra Umaga oddaljeno 5,1 km.

Mehanizem popravnih ukrepov (angl. self-cleaning) izhaja iz Direktive 2014/24/EU in spodbuja gospodarski subjekt k predložitvi dokazov, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju upoštevnega neobveznega razloga za izključitev.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kot zadnji področni zakon, ki se izvzema iz obstoječega Energetskega zakona (EZ-1), predlaga sprejem novega Zakona o energetski politiki. V slovenski pravni sistem bo predvsem prenesel nekatere Direktive Evropske unije, med njimi Direktivo 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije, Direktivo 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Zakon o osebni asistenci (ZOA) ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja z namenom omogočiti posamezniku oziroma posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Ob izvajanju ZOA so bile zaznane nekatere pomanjkljivosti, zato Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga novelo.

Predlagana novela cilja k zagotavljanju čim kvalitetnejšega izvajanja storitev osebne asistence. Temelji na načelih spoštovanja dostojanstva in neodvisnosti uporabnika, svobodne izbire in odločanja, omogočanja vključenosti v skupnost, individualne obravnave, zagotavljanja enakih možnosti, dostopnosti in kakovostnega ter strokovnega izvajanja pravice do osebne asistence.

Inkriminacija obrekovanja je glede možnega storilca splošna, delictum commune (delictum non-proprium). V teoriji in tudi v praksi ni sporno, da se v kazenskopravnem smislu beseda »kaj« razlaga kot dejstvo. Obrekovanje je zatrjevanje ali razširjanje nečesa neresničnega, kar lahko škoduje časti ali dobremu imenu drugega. Dejstva so konkretni dogodki ali stanja, ki čutno zaznavnost prenašajo v resničnost in so zato dokazljiva. Tudi notranja dogajanja (na primer motivi, nameni, značajske lastnosti) so lahko dejstva, če obstaja prepoznavna povezava s posameznim zunanjim dogajanjem in s tem potrebna povezava z resničnostjo.

Eno od reprezentativnih združenj občin je ob predstavitvi novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč s strani pristojnega ministrstva v medijih poudarilo, da bodo prve, ki bodo vedno priskočile na pomoč prizadetim (npr. v primeru naravnih nesreč), nedvomno občine. Ob tem so opozorili, da so ob vse pogostejših naravnih ujmah njihove proračunske rezerve premajhne, da bi lahko same izvedle nujne sanacijske ukrepe ter da bo občinam treba omogočiti pridobitev prepotrebnih sredstev za odpravo naravnih nesreč, zato pa bo morala država vnaprej predvideti ustrezna finančna sredstva in jih zagotoviti v proračunu.

Pred parlamentarnimi počitnicami je bilo na zakonodajnem področju zelo pestro. Zdelo se je, kot da se mudi sprejemati številne reformne zakone, s čimer se je ustvarjalo (predvsem na Ekonomsko-socialnem svetu – ESS) veliko slabe volje. Pomanjkanje komunikacije in medsebojnega usklajevanja, nedorečenost, finančna nestabilnost in nemotiviranost obstoječega kadra so bili le nekateri poudarjeni pomisleki ob javni obravnavi in predstavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOSK-1). Po mnenju zakonodajalca naj bi bil novo sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi v primerjavi z letom 2021 sprejetim zakonom prva sistemska in celovita rešitev na področju socialnega varstva, saj naj bi uredil tako finančni del kot tudi storitve dolgotrajne oskrbe. Ob robu predstavitve in sprejema zakona je bilo mogoče slišati tudi poudarjanje, da je dolgotrajna oskrba nov steber socialne države, rešitve, predstavljene v njem, pa sledijo potrebam oseb, potrebnih pomoči.

Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. Vlada Republike Slovenije je predlagala novelo ZDZdr, ki sledi Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, besedilo zakona usklajuje z dvema odločbama Ustavnega sodišča Republike Slovenije in z drugo veljavno zakonodajo.

Izgorelost na delovnem mestu je v sodobnem poslovnem svetu pogosta težava. Ta pojav, ki izhaja iz dolgotrajnega stresa, občutka preobremenjenosti in občasnega občutka nemoči, je močno povezan z našim pristopom k delu in upravljanju z delovnim časom. Zato je ključ do preprečevanja izgorelosti v strategijah učinkovitega upravljanja delovnega časa in skrbi za osebno dobrobit. Tukaj je deset nasvetov, ki vam lahko pomagajo bolje organizirati delo in preprečiti izgorelost.

Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) je temeljni predpis, ki ureja vrste pravic industrijske lastnine, postopke za podelitev in registracijo teh pravic, sodno varstvo pravic ter zastopanje strank v postopkih. Vlada Republike Slovenije predlaga novelo zakona z namenom dokončne uskladitve nacionalne zakonodaje z Direktivo (EU) 2015/2436 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, z Uredbo (EU) 2017/1001 o blagovni znamki Evropske unije in s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov oziroma Evropske patentne konvencije.

Vlada Republike Slovenije s predlogom novega Zakona o digitalizaciji zdravstva želi dopolniti in nadgraditi digitalno zdravstvo z uvedbo centralnega zdravstvenega informacijskega sistema (CeZIS). Po predlogu bo zakon zagotovil urejene, enkrat zapisane podatke o pacientu v elektronskem zdravstvenem zapisu, kibernetsko varnost v sodobnih podatkovnih centrih, urejeno licenciranje programske opreme in sledenje naprednim novim rešitvam v dobro pacientov in zdravstvenega osebja.

Demografske projekcije Slovenijo v prihodnjih desetletjih uvrščajo znotraj tretjine evropskih držav z največjim deležem starejšega prebivalstva. Lahko se pričakuje, da bo čedalje več odvisnosti od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. Zato Ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga novi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo nadomestil veljavni zakon in na sistemski ravni s postopnim uvajanjem pravic v letih 2024 in 2025 uredil skrb za kakovostno življenje ljudi v vseh življenjskih obdobjih.

V današnjem digitalnem svetu je komunikacija ključnega pomena za uspešnost podjetij in organizacij. S hitrim razvojem umetne inteligence so se pojavila nova orodja, ki temeljijo na jezikovnih modelih in se izkažejo kot zelo koristna za izboljšanje komunikacije in produktivnosti. En tak inovativni sistem je Chat GPT (Generative Pre-trained Transformer), ki združuje napredno strojno učenje z močjo naravnega jezika, da podjetjem in organizacijam omogoča bolj učinkovito delo.

Osnovna šola je temeljna stopnja izobraževanja, ki ima ključno vlogo pri razvoju otrokovega znanja, veščin in osebnostne rasti. Predlagana novela L Zakona o osnovni šoli, ki celovito ureja osnovnošolsko izobraževanje, uvaja nekatere novosti, s katerimi si Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot predlagatelj zakona prizadeva za dvig ravni kakovosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.

Predlagana novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H) na podlagi odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Direktive 2019/1023 o prestrukturiranju in insolventnosti ter ugotovitev na podlagi analize izvajanja zakona v praksi v ureditev postopkov zaradi insolventnosti uvaja številne spremembe in novosti.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov, katerega predlagatelj je Ministrstvo za zdravje, v slovenski pravni red prenaša Delegirano direktivo Komisije (EU) 2022/2100 z dne 29. junija 2022 o spremembi Direktive 2014/40/EU (Delegirana direktiva) in odpravlja ugotovljene manjše nepravilnosti pri prenosu Direktive 2014/40/EU o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov.

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) določa pogoje za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge Republike Slovenije za urejanje in zaščito trga dela. Vlada Republike Slovenije je vložila predlog novele ZZSDT-D z namenom uskladitve s poglavitnimi rešitvami sprememb in dopolnitev Zakona o tujcih (ZTuj-2).

Zakon o tujcih (ZTuj-2) ureja vstop tujcev v Republiko Slovenijo, pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, zapustitev države, prostovoljno vračanje in odstranjevanje tujcev, posebnosti glede postopka in organe, pristojne za izvajanje določb zakona. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je vložila Vlada, je bil sprejet 28. marca 2023, in sicer po nujnem postopku.

Z namenom zagotavljanja digitaliziranega in enostavnega delovanja na notranjem trgu je Evropska unija sprejela več direktiv, ki tvorijo sklop posodobljenih pravil na področju evropskega prava gospodarskih družb. Novela ZGD-1L v nacionalno zakonodajo ob upoštevanju strateških usmeritev Slovenije prenaša Direktivo 2019/1151 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (digitalizacijska direktiva) in Direktivo (EU) 2019/2121 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (mobilnostna direktiva).

Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča je v nekaterih pogledih spremenila razumevanje pomena glavne obravnave v postopkih odločanja o upravnih sporih. Nov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) skladno s tem uvaja zakonsko ureditev, pri čemer potek upravnega spora prilagaja aktualnim kadrovskim razmeram in delovni obremenitvi sodišč.

Omejevalni ukrepi ali sankcije so v zadnjem času zaradi sankcij Evropske unije (EU) proti Rusiji in Belorusiji v zvezi z agresijo na Ukrajino zelo aktualna tema, ki pa še zdaleč ni nova, saj v EU trenutno velja več kot 30 sankcijskih režimov, pod okriljem OZN pa so se sankcije izvajale še veliko prej. Gre za orodje zunanje politike, namenjeno predvsem ohranitvi ali vzpostavitvi mednarodnega miru in varnosti, v sodobnejšem času pa med drugim tudi utrjevanju in podpiranju demokracije, pravne države in človekovih pravic.

Gradbeni zakon (GZ-1), ki se je začel uporabljati 1. junija 2022, je uvedel vodenje gradnje in vodjo gradnje ter spremenil pomen vodje del. Zato v praksi prihaja do vprašanj, kakšna je vloga vodje gradnje in kakšna vodje del.

Definicija vodenja gradnje

Definicijo vodenja gradnje določa prvi odstavek 18. člena GZ-1. Namen vodenja gradnje je skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Vse to so naloge, ki jih GZ-1 nalaga izvajalcu v 17. členu, zanj pa jih izvaja pri njem zaposlena oseba, vodja gradnje.

Kje začeti?

Preprost nasvet bi se lahko glasil: o nasledstvu se je treba odkrito pogovarjati. Vendar je pogovor o nasledstvu pogosto težaven in v prenekaterih družinah sta nasledstvo in delitev premoženja za časa življenja ali za primer smrti tabu. Namen tega prispevka je ponoviti nasvet, da se je o nasledstvu najbolje odkrito pogovarjati, ob tem pa podati še predloge, kako olajšati pogovore.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) obravnava težave, ki so bile zaznane pri izvajanju ZEPDSV v praksi. Vsebinsko sledi predlogom sprememb, ki jih je z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Skoraj pet let zamude, a vendarle – Državni zbor je sprejel ZVOP-2, ki je bil 27. decembra 2022 tudi objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati začne 30. dan po objavi.

Kaj nam v praksi prinaša novi zakon o varstvu osebnih podatkov? Predvsem ureja nekatera področja, ki jih Splošna uredba o varstvu podatkov sploh ne ureja oziroma jih ne ureja dovolj podrobno. Gre za videonadzor, biometrijo, povezovanje zbirk, javne knjige, raziskovalne namene, kontaktne podatke, osebne dokumente in podobno. Skratka, gre za področja, ki jih je urejal že ZVOP-1, pri čemer nam novi zakon prinaša kar nekaj novosti.

Predlagani Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) z namenom zaščite javnega interesa celovito in z nadgrajevanjem že uveljavljenih mehanizmov ureja področje varstva prijaviteljev, kadar ti prijavijo kršitve v Republiki Sloveniji veljavnih predpisov, ki se nanašajo na njihovo delovno okolje. Prijavitelje, »žvižgače« oz. osebe, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, varuje pred povračilnimi ukrepi, ki jih pogosto odvrnejo od prijav oz. razkritja in s tem od prispevanja k preprečevanju in odkrivanju kršitev.

Vsebinsko sledi pristopu, ki ga je Evropska unija uporabila v Direktivi (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Z določitvijo subsidiarne uporabe predlagani zakon upošteva že vzpostavljene sisteme ter nadzorne mehanizme na različnih področjih, jih nadgradi in dopolni tako, da zagotovi enako varstvo prijaviteljev kršitev.

Zaključevanje delovne aktivnosti in prehod v upokojitev je lahko za marsikoga težak korak; bodisi zaradi pričakovane nizke pokojnine, bodisi zaradi skrbi za nasledstvo v dejavnosti, ali pa zato, ker še nismo povsem pripravljeni na spremembo in se želimo še naprej aktivno udejstvovati v svojem poklicu. Pogosto se pojavlja vprašanje, kako lahko po upokojitvi opravljamo delo, a istočasno ne izgubimo pravic iz naslova pokojnine.

Kazenski zakonik (KZ-1) je bil nazadnje spremenjen decembra 2021 z novelo KZ-1I. Njen glavni cilj je bil uskladitev slovenske zakonodaje s številnimi mednarodnimi akti, ki še niso bili implementirani. Kljub prizadevanju zakonodajalca pri priprave te novele je Evropska komisija ob zadnjem pregledu implementacije dokumentov pravnega reda Evropske unije ugotovila nekatere pomanjkljivosti.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3) je bil sprejet leta 2015 in je začel veljati aprila 2016. Zakon je tedaj v slovenski pravni sistem prenesel dve pomembni direktivi, kar je omogočilo krajše, učinkovitejše in bolj transparentne postopke javnega naročanja s sočasnim spodbujanjem inovativnosti. Zakon je bil po sprejetju še trikrat spremenjen in dopolnjen.

Veljavni ZJN-3 je bil na podlagi pobude za oceno ustavnosti z odločbo Ustavnega sodišča U-I-180/93 z dne 5. maja 2022 ugotovljen za neskladnega z ustavo. Ustavno sodišče je v tej zadevi razsodilo, da sta točka b četrtega odstavka 75. člena in točka c drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena ZJN-3, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom, v neskladju z ustavo, saj kršita načelo sorazmernosti.

Dickensovi časi, ko je bila vloga podjetji zgolj ustvarjanje in kopičenje dobička, so stvar preteklosti. Podjetja želijo pozitivno vplivati na družbo in čedalje več jih kot svoji ključni vrednoti navaja »pozitiven družbeni učinek« in »trajnostni razvoj«.

Tak trend je opazen tudi pri nas. Podjetja se ob trenutni ekonomski draginji obračajo na nas z vprašanji, kako lahko pomagajo zaposlenim pri blaženju njenih posledic, hkrati pa želijo ohraniti dober finančni položaj.

Zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Od 1. avgusta 2019 velja Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (Direktiva). Namen Direktive je zagotoviti enakost spolov ob upoštevanju priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu v Evropski uniji s spodbujanjem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja za delavce, ki so starši ali oskrbovalci. V ta namen na novo ureja predvsem očetovski in starševski dopust.

S ciljem zagotoviti transparentnost postopka je v 22. členu Zakona o javnem naročanju urejeno, kdaj mora naročnik obvestilo v zvezi z naročilom objaviti na Portalu javnih naročil oziroma na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU. Naročnik mora na Portalu javnega naročila objaviti obvestila v zvezi z naročilom takrat, kadar ocenjena vrednost presega vrednost za uporabo zakona.

Če oseba najpozneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati po samem zakonu, razen če ga ne opravi zaradi razlogov, ki niso na njeni strani. Delovno razmerje javnemu uslužbencu preneha naslednji dan po preteku roka, določenega s pogodbo o zaposlitvi (1. točka prvega odstavka 154. člena ZJU). Pri nosilcih javnih pooblastil, za katere ZJU ne velja, pa pogodba ne preneha naslednji dan po preteku roka, ampak je mogoče delavcu, ki v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz upravnega postopka, redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Pravila varstva konkurence so ena od temeljnih značilnosti notranjega trga. Izvajanje pravil varstva konkurence Evropske unije je ključni gradnik za vzpostavitev odprtega, konkurenčnega in inovativnega notranjega trga ter bistven dejavnik za spodbujanje zaposlovanja in rasti v gospodarstvu.

Z namenom zagotovitve poenotenja pravil za delovanje organov, pristojnih za varstvo konkurence držav članic, ter zagotovitve ustreznih jamstev za neodvisno delovanje ter vire kot tudi pooblastila za izvajanje pravil in naložitev denarnih sankcij sta Evropski parlament in Svet 11. decembra 2018 sprejela Direktivo 2019/1 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (direktiva).

Temeljni organ delavske participacije je po ZSDU svet delavcev kot voljeno delavsko predstavništvo. V 8. členu ZSDU določa, da imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico.

Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije prihaja do precejšnjega povečanja količine in kakovosti obdelave osebnih podatkov. Razvoj poleg tehnološkega napredka in večjega zavedanja pomena informacijske zasebnosti prinaša tudi povečano tveganje zlorab, kot so npr. nepooblaščeni dostopi, množična razkritja in nedovoljeno profiliranje posameznikov.

Predlog novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ureja učinkovito varstvo pravice do varstva osebnih podatkov, ki sledi dodatni in okrepljeni sodni praksi Sodišča Evropske unije, Evropskega sodišča za človekove pravice ter predvsem Ustavnega sodišča in spremembam na zakonodajnem področju.

Za vsake volitve, za lokalne pa še posebej, je eno od najpomembnejših vprašanj kandidiranje. Najpomembnejšo vlogo pri kandidiranju imajo v praksi politične stranke. Ta ugotovitev velja predvsem za državne volitve, vendar pa tudi – čeprav manj – za lokalne skupnosti, zlasti večje. Izbira volivcev se tudi tu omejuje predvsem na izbiro med političnimi strankami.

Ker se področje varstva potrošnikov zaradi razvoja trga hitro spreminja, je temu treba prilagajati tudi predpise. Glavno pobudo na tem področju je prevzela EU, ki z direktivami ureja večino potrošniškega prava. Z večjo harmonizacijo predpisov se namreč olajša čezmejna trgovina in okrepi delovanje notranjega trga.

S 1. septembrom 2022 bo za prijavo nezgod in poškodb pri delu na Inšpektorat za delo ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vzpostavljen elektronski postopek na portalu SPOT, dosedanji papirnati obrazec ER-8 pa se za večino primerov ukinja. S tem bo uveden enoten elektronski postopek, ki bo v celoti digitaliziran in delodajalcem prinaša poenostavitev in razbremenitve. K elektronski prijavi nezgod in poškodb pri delu (ePrijava NPD) na portalu SPOT so zavezani delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS).

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je bil sprejet novembra 2015, je prinesel novo ureditev javnega naročanja pri nas. Že četrti zakon po vrsti na tem področju je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/2015 z dne 30. novembra 2015. Nekaj let ni bil deležen bistvenih sprememb, z izjemo novele ZJN-3A, ki je z namenom vpeljave in zagotavljanja socialno odgovornega javnega naročanja dopolnila manjše število določb.

Besedilo sprememb in dopolnitev Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) je pripravljeno predvsem zaradi uskladitve zakona z Odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-1-7/20/7 z dne 4. junija 2020 (Uradni list RS, št. 93/20) in zaradi predlogov Državne volilne komisije (DVK) z začetka leta 2019. Predlagane spremembe močno pripomorejo k varstvu javnega interesa oziroma uresničitvi ustavnopravnih vrednot pri izvedbi lokalnih volitev. Te so: pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev.

Ker svet postaja vse bolj digitalen, izkušnje pa vse bolj prijazne, potrošniki pričakujejo, da bodo temu razvoju sledila tudi plačila. V zadnjih petih letih se je v plačilni industriji zgodil velik premik. Leta 2016 je brezstično plačevanje predstavljalo le delček vseh transakcij, ki jih je Visa obdelala po vsem svetu. Danes je ta delež 38 % na svetovni ravni, 76 % v Evropi in 81 % v Srednji Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Digitalizacija je dolgočasna modna beseda, ki jo nenehno ponavljamo: je ključna tema konferenc, objavljajo se študije o njenih različnih vidikih, o njej se razpravlja ter vse države na svetu oblikujejo in izvajajo strategije digitalizacije. V vseh teh pobudah in razpravah običajno manjka zavedanje, da je treba digitalizacijo plačil obravnavati kot ključni steber digitalnega gospodarstva.

V letu 2006 je Google ukinil »brezplačno« storitev G-Suite (Google Workspace) za poslovne uporabnike, katere bistvena prednost je bila predvsem uporaba lastne domene za prejemanje e-pošte, npr. podjetjexy.si.

Osredotočanje na uporabniško izkušnjo v kateri koli industriji je ključni del, ki mu je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Pri pametni denarnici mBills se skušajo postaviti v čevlje uporabnikov in jim čim bolj poenostaviti plačilno izkušnjo. Sem spada tudi povezovanje z bankami, s katerimi se trudijo izboljšati in približati uporabniško izkušnjo odprtega bančništva.

Primarni interes države je zagotavljanje ustreznega števila javnih zavodov, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo. Javno službo v dolgotrajni oskrbi lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom. Koncesionarji pomembno dopolnjujejo dolgotrajno oskrbo v javni mreži povsod tam, kjer kapacitete javnih zavodov ne zadoščajo za kritje potreb upravičencev.

Če niste doma v svetu informatike in računalništva, je povsem mogoče, da vam kratica API ne pove veliko. Če niste poklicno vpeti v finančni svet, vam tudi kratica PSD2 ne bo vzbudila ogromno asociacij. Za tema preprostima kraticama pa se skriva morda najbolj vznemirljivo poglavje v dolgi zgodovini zagotavljanja finančnih storitev: odprto bančništvo oziroma open banking.

Narok je časovno, krajevno in vsebinsko opredeljen sestanek (srečanje) upravnega organa z udeleženci postopka, na katerem se opravljajo procesna dejanja. Za narok je torej poleg časa značilen še kraj in skupno delovanje organa in strank.  Z vidika časa je narok natančno določena časovna točka, ki jo zaradi oprave določenega dejanja ali za nastanek pravne posledice na podlagi zakonske obveznosti ali po lastni presoji določi upravni organ. V vsakdanji govorici je bolj kot pojem narok uporaben nemški pojem termin, ki se ne uporablja samo za uradna, ampak tudi za vsakdanja opravila, na primer termin pri zdravniku, frizerju, fizioterapevtu. Namen narokov je enak kot namen rokov – koncentracija postopka.

Gotovina v denarnici nam predstavlja jamstvo plačilne sposobnosti in zato deluje pomirjujoče. Podobno velja tudi za gotovino v blagajni trgovca, obrtnika, gostinca, prevoznika, občinske blagajne, prireditelja predstave, skratka vseh, ki za svoje izdelke in storitve sprejemajo plačila.

Obenem pa mnogi (pri čemer seveda zanemarimo nekaterim dobro znane učinke poslovanja brez računov in s tem mimo davčne blagajne) ne poznajo dejanskih stroškov poslovanja z gotovino in si prav tako ne predstavljajo, koliko jih poslovanje z gotovino stane v primerjavi z brezgotovinskim poslovanjem. 

Digitalizacija je prava »modna muha«, ki jo pospešujejo nove tehnološke rešitve, vse hitrejši internet in dostopnejši načini shranjevanja podatkov. Njen namen ni zgolj prehod na digitalni način poslovanja, temveč celovita prenova (izboljšava) poslovnih procesov in uvedba novih poslovnih modelov. Skrb za okolje pa ni nič manj »popularna«. Če želimo ohraniti »zeleno« domovino, bomo v določeni meri morali spremeniti način življenja in poslovanja. 

Za vzpostavitev izjemnega delovnega okolja in s tem visoko učinkovitega kolektiva je po mnenju strokovnjakov bistveno zadovoljiti potrebe po (i) avtonomiji, (ii) kompetentnosti in (iii) povezanosti na delovnem mestu. Desetletja raziskav kažejo, da so osebe, ki se počutijo psihološko izpolnjene, praviloma bolj zdrave, srečne in produktivne. Pri čemer je za marsikoga največji izziv doseči ravno zadovoljitev potrebe po povezanosti.

Bruselj in Washington sta sklenila načelni dogovor o prenovljenem sporazumu o prenosu podatkov v ZDA. Konkreten dogovor s tehničnimi podrobnostmi lahko pričakujemo do konca leta 2022.

Zakon po novem zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja in prijavo začetka gradnje za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter. S tem želi zakonodajalec omogočiti sodelovanje stranskih udeležencev v postopkih, saj bi lahko rušitev vplivala na pravice in pravne koristi lastnikov sosednjih objektov.

V sedanji ureditvi nismo imeli poenotenih meril za ugotavljanje potreb oziroma sposobnosti samooskrbe ter enotnih postopkov za ugotavljanje upravičenosti do posameznih pravic s področja dolgotrajne oskrbe. Raven pomoči, ki jo prejema posameznik, pogosto ni bila usklajena z njegovimi dejanskimi potrebami in pričakovanji. Zato lahko povsem utemeljeno povzamemo, da je bila dolgotrajna oskrba do sedaj tako z vidika organiziranosti kot tudi z vidika financiranja razdrobljena, nepregledna in generira neenakosti med upravičenci.

V zadnjem obdobju lahko opazimo pomembne odločitve evropskih nadzornih organov za varstvo podatkov, ki veliko upravljavcev postavlja v nemogoč položaj. Večina namreč (vsaj v ožjem obsegu) osebne podatke obdeluje pri obdelovalcih ali skupnih upravljavcih s sedežem v ZDA.

Pogodba z določbo »ključ v roke« ali kakšno drugo podobno določbo pomeni mešano pogodbo, ki vključuje pogodbo o projektiranju, gradbeno, podjemno, prodajno in vse druge pogodbe za dela in dobave, ki so potrebne, da izvajalec izvede skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta ali dela objekta, ki predstavlja funkcionalno celoto.

Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (»ZEKom-2«) je predlagatelj poimenoval kot sistemski zakon, katerega primarni cilj je implementirati določbe Direktive EU 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (»Direktiva 2018/1972«) v slovenski pravni red. 

Zeleno zavajanje (angl. greenwashing) so pristopi zavajanja javnosti, da so poslovanje organizacije in/ali njeni proizvodi in storitve prijazni do okolja (in/ali širše družbe).

Poleg volitev v občinski svet so za oblikovanje organov občine najpomembnejše volitve župana. Temeljna načela o volitvah župana so določena že v Zakonu o lokalni samoupravi, ki določa, da župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. Iz te zakonske določbe torej izhaja, da je župan neposredno izvoljen in da se župan voli na tajnih volitvah.

Nova ureditev dodeljevanja koncesij

Predlog Zakona o spremembah Zakona o igrah na srečo (»novela ZIS«) na novo ureja področje podelitev koncesij za prirejanje iger na srečo. Predlagani 10. člen novele ZIS posega v trenutno veljavni 36. člen Zakona o igrah na srečo (»ZIS«), na podlagi katerega bi po novem Ministrstvo za finance najmanj trikrat letno objavilo javni razpis. 

Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-2«) obsega vrsto novosti in dopolnitev glede na trenutno veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (»ZPPDFT-1«), ki jih predlagatelj utemeljuje predvsem kot uskladitev domače zakonodaje s pravom EU oziroma implementacijo določb nekaterih direktiv EU.

Kaj pomenita 13. in 14. plača

Trinajsta in ponekod štirinajsta plača načeloma predstavljata dodatek k dvanajstim mesečnim plačam. Pogosto, a ne nujno, je »dodatna« plača izplačana v višini ene izmed prej izplačanih plač. Poudariti je treba, da trinajsta plača ne predstavlja povsod le običajnega dodatka, temveč ima ponekod tudi specifičen namen.

Uvodna poglavja iz prispevka prof. dr. Igorja Kaučiča, objavljenega v jubilejni izdaji Ustave Republike Slovenije

V naravi ustave kot temeljnega in hkrati najvišjega pravnega akta je, da mora biti bistveno stabilnejša in trajnejša kot zakoni in drugi pravni akti, zato si ustavodajalec prizadeva čim bolj zavarovati njene norme pred prepogostim spreminjanjem (zlasti zaradi kratkotrajnih in parcialnih političnih interesov). Ta težnja je navadno vgrajena tudi v ustavo in določa zahtevnejši postopek za njeno spreminjanje.

Uskladitev ZST-1 z relevantno odločbo Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je z odločbo št U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 ugotovilo, da so bile določbe prej veljavnega tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z Ustavo RS.

Ponosni smo, da smo 24. novembra 2021 prejeli prestižno edicijo platinaste bonitetne odličnosti AAA in visoko priznanje poslovne odličnosti za leto 2021, ki ju podeljuje družba Dun & Bradstreet.

Povezovanje carinskih in trošarinskih postopkov

Trenutna ureditev ne predvideva uskladitev informacijskih sistemov na področju trošarinskega in carinskega režima, kar pomeni, da mora izvoznik imeti dodatno potrdilo, ki dokazuje izvoz konkretnih trošarinskih izdelkov, zaradi česar imajo predvsem organi držav članic dodatne upravne stroške, kar pa ima po besedah predlagatelja za posledico predvsem več možnosti za nastanek davčnih utaj.

Vlada Republike Slovenije je 6. 5. 2021 v zakonodajni postopek vložila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, s katerim želi Vlada RS doseči administrativno razbremenitev ter razbremenitev dela z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji covid-19. Končna cilja, ki ju zasleduje zakon, pa sta po besedah vlade ohranitev gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti. Državni zbor RS predloga še vedno ni obravnaval.

Predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika določa predvsem uskladitev z nekaterimi konvencijami Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov. Pri določenih gre le za odpravo manjših pomanjkljivosti pri prenosu, pri drugih pa za novejše konvencije, ki jih je Republika Slovenija že podpisala. Predlagani zakon prenaša tudi nekatere direktive Evropske unije, kjer gre prav tako pri nekaterih za odpravo manjših pomanjkljivosti prenosa, pri drugih pa za dokaj sveže direktive.

Uvodno poglavje iz prispevka prof. dr. Cirila Ribičiča, objavljenega v jubilejni izdaji Ustave Republike Slovenije

Čeprav je sprva kazalo, da bodo gradbeni projekti iz epidemije izšli kot zmagovalci, se je izkazalo, da so bila takšna predvidevanja preuranjena.

Uradni list skupaj z Info hišo, d. o. o., organizira konferenco, ki ima že pravo tradicijo. Znate izkoristiti priložnosti digitalnosti in ne pozabiti na zasebnost? Poznate obdelavo osebnih podatkov v digitalnem oglaševanju? Svoje izkušnje in priložnosti tako na tem področju kot tudi v »off line« marketingu bo z vami podelili vrhunski strokovnjaki. 

Teoretična zasnova

Sprememba v zvezi s postopki priprave OPN in OPPN

Predlog Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-3) posega v nekatere institute prostorskega načrtovanja. Eden od teh je občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN), kjer je spremenjen postopek priprave OPN. ZUreP-3 namreč ne predvideva pridobivanja (konkretnih) smernic v postopku priprave OPN, saj naj bi bila ta vsebina vključena v smernice, ki jih bodo pripravili nosilci urejanja prostora vnaprej in bodo postale del državnega prostorskega reda.

Iz statistične raziskave, ki je bila v letu 2018 opravljena v Združenih državah Amerike na vzorcu tisoč zaposlenih s polnim delovnim časom, izhaja, da se je kar 77 % vprašanih že soočilo z izgorelostjo na svojem delovnem mestu. Več kot polovica pa jih je dejala, da so izgorelost občutili že večkrat.  Pri tem pa je zanimiv podatek, da je kljub temu 87 % vprašanih potrdilo, da so »strastni do svojega dela«.

Poseg v pravico do spoštovanja doma in sodno varstvo

Osrednja novost predloga Gradbenega zakona (v nadaljevanju: »GZ-1«), ki ga je Vlada RS dne 21. 6. 2021 vložila v zakonodajni postopek, je predvsem posledica odločbe Ustavnega sodišča RS,¹ v kateri ugotavlja protiustavnost določb členov 152 in 156a takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov. Omenjeno protiustavno ureditev je zakonodajalec nato vključil v danes še veljavni Gradbeni zakon, kar pomeni, da je trenutna ureditev v neskladju z Ustavo RS.

Enotna definicija dolgotrajne oskrbe

Kaj lahko storite, ko se znajdete v taki situaciji

Ko se soočate s pomanjkanjem kreativnosti, si lahko pomagate s priročnimi nasveti, ki vam bodo vsaj malce olajšali delo in vam karseda pomagali v tej težavni situaciji. Za začetek se morate odreči poskusom, da bi se prisilili »izmisliti si nekaj novega«.

Odprava administrativnih ovir v postopkih naročil male vrednosti

Spremembe in dopolnitve Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) imajo dva cilja: poenostaviti postopek in odpraviti administrativne ovire za javno naročanje pri naročilih male vrednosti. Z omenjenimi spremembami, ki bodo stopile v veljavo z začetkom prihodnjega leta, naj bi bila ureditev prožnejša in posledično ustreznejša za uresničevanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Oblikovanje politike prejemkov članov organov vodenja ali nadzora in sodelovanje delničarjev pri tem sta bili urejeni že z novelo ZGD-1C, ki je bila sprejeta v letu 2009, ko je bila implementirana Direktiva 2007/36/ES o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi. Ta t. i. Delničarska direktiva I še ni urejala politike nagrajevanja menedžerjev in nadzornikov ter z njo povezanih pravic delničarjev, kar pomeni, da je šla tedanja novela preko okvirjev evropske direktive.

V poslovni stavbi Rotonda v Ljubljani je na voljo moderna in sodobno opremljena multimedijska dvorana, ki lahko sprejme tudi do 70 ljudi. S svojimi zmogljivostmi omogoča organizacijo različnih poslovnih, družabnih in protokolarnih dogodkov. Ponujamo vam možnost najema dvorane za različne priložnosti: poslovna srečanja, seminarje, predstavitve, konference, posvete delavnice ...

»Razmišljaj drugače« se je glasil odmeven oglas podjetja Apple iz leta 1997. Očitno odličen nasvet vsem ustvarjalcem, izumiteljem in podjetnikom. Če želimo priti do revolucionarnih idej ali proizvodov, moramo poleg drugačnega razmišljanja tudi gledati drugače. Veliki ustvarjalci, izumitelji in podjetniki gledajo na svet drugače kot drugi. Vidijo priložnosti, ki jih drugi ljudje enostavno ne vidijo.

Na primeru mobilne denarnice mBills, ki je v letu 2020 presegla 100.000 uporabnikov, se potrjujejo napovedi, da se morajo mobilne denarnice poleg osredotočanja na dobro uporabniško izkušnjo usmeriti tudi na direktne nakupe in jih še pohitriti. mBills marketplace tako trgovcem odpira nove kanale prodaje in izpostavitve izdelkov, obenem pa uporabnika ujame na vsakem koraku. Te konkurenčne prednosti mBills so med prvimi prepoznali tudi Pivovarna Laško, Big Bang in Kompas shop ter si s svojo ponudbo v mobilni denarnici zagotovili zveste in zadovoljne kupce.

S pandemijo se je del poslovnih aktivnosti preselil v digitalno okolje, pri tem pa podjetja uvajajo nove rešitve, s katerimi strankam lajšajo poslovanje z njimi brez obiska poslovalnice. Med tovrstnimi rešitvami je tudi storitev videoidentifikacije in digitalnega podpisa, ki jo ponuja Telekom Slovenije. Tako podjetja strankam omogočajo takojšen in varen dostop do svojih storitev kjerkoli in kadarkoli.

Eden od vsebinskih sklopov Direktive 2017/828/EU se nanaša na posle s povezanimi strankami (angl. Related Party Transactions), ki so med ključnimi problemi korporativnega upravljanja. Z njimi sta povezani nevarnost preusmerjanja premoženjskih vrednosti družbe v premoženje vplivnih delničarjev in članov organov (angl. tunneling) ter s tem nevarnost oškodovanja družbe in predvsem njenih manjšinskih delničarjev. Z direktivo predvidena zaščitna mehanizma sta predhodna odobritev posla in javna objava podatkov o poslu ob njegovi sklenitvi. Države članice ju morajo implementirati v svoje nacionalne zakonodaje vsaj za transakcije s povezanimi strankami, v katere vstopajo družbe z delnicami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

Spoofing je hekrska metoda, pri kateri heker tarči (denimo enemu od vaših zaposlenih) pošlje e-pošto, za katero se zdi, da je bila poslana iz zaupanja vrednega vira oz. domene. To naredi tako, da ponaredi glavo e-naslova, prejemnik pa e-pošto vidi enako, kot da bi mu jo poslal znan pošiljatelj. Ker je takšna prevara lahko zelo prefinjena, je pomembno, da spoofing prepoznamo in ga skušamo tudi preprečiti. V času epidemije so se namreč tovrstni napadi močno povečali – na globalni ravni naj bi bilo takšnih napadov v prejšnjem letu za skoraj 70 % več kot v letu 2019.

Uvedba kompleksne krize na področju migracij

Ena od glavnih sprememb, ki jo predvideva Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (v nadaljevanju: novela ZTuj-2), je uvedba instituta kompleksna kriza na področju migracij, ki izhaja iz določb novega 10.a člena. Nastanek kompleksne krize na področju migracij naj bi bil tako povezan s situacijo, ko bi na enem ali več območjih Republike Slovenijo vstopilo večje število nezakonitih migrantov, ki bi izrazili namero o zaprosilu za mednarodno zaščito.

Obveščamo vas, da je Državni zbor RS 26. 3. 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A).
Zakon bo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora RS posredovan v razglasitev predsedniku republike osmi dan po sprejemu, razen v primeru izrednih okoliščin. Kolikor bomo osmi dan zakon prejeli v objavo, ga bomo objavili v najkrajšem možnem času.

Uredništvo Uradnega lista RS

Kako se digitalizacija po letu koronavirusa odraža v poslovanju, kakšne so nove možnosti  sklepanja poslov in kakšne pri plačevanju?

COVID-19 je digitalizaciji storitev dal velik pospešek. Mnogi med nami si še pred letom dni niso predstavljali, kaj vse bodo tako zasebno kot v službi počeli na drugačne načine; tako v vlogi ponudnika  kot tudi v vlogi uporabnika.   

Verjetno smo vsi že imeli priložnost prisostvovati sestanku, na katerem so bili udeleženci popolnoma nepripravljeni in so velikokrat zahajali s teme, zaradi česar je bil sestanek izguba časa za celotno ekipo. Takšne (in podobne) težave izhajajo predvsem iz slabo zasnovanega dnevnega reda in načrta poteka celotnega sestanka.

V zakonodajnem postopku Državnega zbora RS se trenutno nahaja nov predlog Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (v nadaljevanju: Zakon), s katerim želi predlagatelj, tj. Vlada RS, ob upoštevanju mednarodnopravnih standardov in konvencij doseči celovito in sistemsko ureditev obravnavanja mladoletnih oškodovancev.

Horizontalno sodelovanje, imenovano tudi »pravo medobčinsko sodelovanje«, predpostavlja udeležbo medsebojno lastniško nepovezanih subjektov javnega prava. Oblikovanje te doktrine je Sodišče EU zastavilo v zadevi C480/06, ki se je nanašala na odlagališče odpadkov v mestu Hamburg.¹ Horizontalno sodelovanje je bilo prvič kodificirano v svežnju direktiv EU o javnem naročanju in o koncesijah iz leta 2014, gre pa za pogodbe med subjekti v javni lasti, ki niso lastniško povezani. Pri tem je bila dosedanja sodna praksa Sodišča EU o tem vprašanju z Direktivo 2014/23/EU integrirana v sekundarno zakonodajo EU v četrtem odstavku 17. člena, na njeni podlagi pa v naše nacionalno pravo v šestem odstavku 13. člena ZNKP.

Nekateri delodajalci delavcem ne izdajo obvestila o odmeri letnega dopusta niti do zakonsko določenega 31. marca niti kasneje. V teh primerih delavci ne vedo, koliko dni letnega dopusta jim pripada v tekočem koledarskem letu.

Vlada je 23. 12. 2020 obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) namreč določa prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju zakona izrekajo pristojni organi. Pregled predlaganih sprememb sledi v nadaljevanju.

Ponosni smo, da smo v letu 2020:

• izdali 204 glasila Uradnega lista RS,
• natisnili več kot 3.700 izvodov knjig,
• izvedli več kot 50 strokovnih izobraževanj,
• objavili 60 strokovnih člankov in
• da je bilo na Portalu javnih naročil objavljenih 29.814 objav.

Ponosni smo, da smo 14. decembra 2020 prejeli prestižno edicijo zlate bonitetne odličnosti in visoko priznanje poslovne odličnosti za leto 2020, ki jo družba Bisnode AB podeljuje v 19 evropskih državah.

Obdobje pred novoletnimi počitnicami je lahko za marsikoga naporno in stresno. Po navadi vzrok za to najdemo v velikem obsegu službenih obveznosti in pritiskih družbe, da mora biti praznični čas čaroben in popoln. Če se boste letos soočali s takšnim »prednovoletnim stresom«, si zapomnite naslednje tri stvari:

Praktikum je zbirka kratkih praktičnih – konkretnih in življenjskih – primerov v okviru izbranih tem s področij pravdnega postopka, izvršbe, sredstev zavarovanja in nepravdnega postopka. Namenjen je utrjevanju razumevanja pravnih institutov, nadgradnji teoretičnih znanj, preizkusu sposobnosti prepoznavanja medsebojnega povezovanja posameznih institutov civilnega procesnega prava ter njihovega razmerja do materialnega civilnega prava. Teoretično znanje in poznavanje zakonov samo po sebi ne koristi, če uporabnik teh znanj ne zna uporabiti na konkretnih življenjskih primerih in pri tem prepoznati vpetosti posameznih pravnih institutov v celoten sistem materialnega in procesnega civilnega prava. Izkušnje tudi dokazujejo, da si študent snov bistveno lažje predstavlja, jo bolje razume in si jo posledično bolje zapomni s pomočjo sistematične obravnave praktičnih življenjskih primerov.

V zakonodajnem postopku je trenutno nov predlog Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: »PKP6«) oziroma t. i. šesti protikoronski paket, ki določa začasne ukrepe za omilitev posledic vpliva drugega vala epidemije na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

Število zahtevkov podizvajalcev za neposredna plačila se v časih gospodarskih kriz in negotovosti na trgu poveča. To kaže tudi obsežna sodna praksa v zvezi z neposrednimi plačili (139 sodnih odločb višjih sodišč od januarja 2007 do februarja 2020, 60 odločb Vrhovnega sodišča od decembra 2010 do marca 2020), ki je nastala v času in kot posledica zadnje gospodarske krize. Kriza, ki se danes že kaže na trgu, bo nedvomno ponovno povzročila poplavo neposrednih zahtevkov, zato je prav, da naročniki vedo, kako pravilno ravnati, ko do tega pride.

Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva

Upravičenci do nadomestila plače po ZZUOOP so:

– delavec, ki mu je bila odrejena karantena,
– eden od staršev ali oseba, ki neguje otroka, ki zaradi višje sile (varstvo otroka) ne more opravljati dela (velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca).

Evropsko javno tožilstvo in Uredba EPPO

Predlog zakona (v nadaljnjem besedilu: ZKP-O) vsebuje šest členov, ki so povezani z začetkom delovanja Evropskega javnega tožilstva (v nadaljnjem besedilu: EJT). V prvi vrsti so to prilagoditve kazenskega postopka zahtevam Uredbe 2017/1939/EU (v nadaljnjem besedilu: Uredba EPPO). Izhodišče predlagane ureditve je, da se ohranijo položaj in pravice obdolženca, kot jih ima v veljavni ureditvi, sodna preiskava pa se ne opravi. Preiskovalni sodnik ne bo več odločal o uvedbi (sodne) preiskave in njenem zaključku, ohranja pa se njegova garantna funkcija (sodne odredbe), prav tako bo še naprej vodil posamezna preiskovalna dejanja, kjer pa se predvideva aktivnejša vloga EJT.

Delo od doma v nekaterih podjetjih oz. delovnih okoljih postaja nova realnost. Pri tem pa je tako za delodajalce kot delavce zelo pomembno, da se osredotočijo na naslednjih 5 veščin, ki predstavljajo ključ do uspešnega dela od doma.

Eden od poglavitnih ciljev novele je bil dopolniti ureditev etažne lastnine z novim institutom tako imenovanih povezanih nepremičnin. S tem zakonodajalec sledi potrebam poslovne in življenjske prakse, ki je doslej poskušala oblikovati novejša pravna razmerja med nepremičninami s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. Nova ureditev se začne uporabljati 1. julija 2021.

Epidemija COVID-19 je večino organizacij ujela na levi nogi. Predvsem tiste, ki že v obdobju pred epidemijo niso bile naklonjene delu na domu ali pa si tega zaradi samega dela enostavno niso mogle privoščiti. Pa vendarle se je čez noč ena pisarna spremenila v toliko pisarn, kot je zaposlenih, ki so delali na svojem domu. 

 »It's just not cricket!«, pravi angleški pregovor, pri katerem gre v bistvu za evfemizem, ko se v športu, na terenu ali izven njega, (huje) kršijo pravila igre ali tudi »le« pravila športnega fair playa.

Žal so spori lastni prav vsakemu človeškemu udejstvovanju, torej tudi športnemu. V športu kot žlahtni metafori človekovega prizadevanja za vedno boljše dosežke (kar lepo izrazi olimpijsko geslo: Citius, altius, fortius) so spori še toliko bolj poudarjeni. To lahko vidimo praktično na vsaki nogometni tekmi ob skoraj vsakem sodnikovem žvižgu. Ne razburjajo se le igralci in trenerji, ampak tudi navijači, doma in na stadionih, posledično pa tudi tisti, ki športni posel poganjajo s svojimi finančnimi vložki: sponzorji, opremljevalci, imetniki medijskih pravic, nosilci raznih licenc, predstavniki klubov, lig, zvez, številni posredniki med vsemi navedenimi in še bi lahko naštevali. Vsak nedosojen prekršek ali napačno ocenjen prepovedani položaj ima potencialno izjemne finančne posledice. V športu gre praviloma hkrati, v isti sapi, za kar dva elementa, ki sta izvirni in pogosti gonilni sili sporov: čast in denar.

Obstaja veliko dejavnikov, ki povzročijo, da je vaš delovni dan manj produktiven in uspešen. Ker si želimo, da bi jih bilo čim manj, vam v nadaljevanju predstavljamo šest učinkovitih rešitev in navad, s katerimi lahko izboljšate svoj delovni dan.

Vlada Republike Slovenije je na svoji 23. redni seji dne 28. junija 2020 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV) oz. širše znan pod imenom četrti protikorona paket (ali skrajšano PKP4), ki ga bo Državni zbor RS obravnaval v četrtek na 19. redni seji, po nujnem zakonodajnem postopku. Vlada je v ZIUPDV vključila ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19, ki se dotikajo področij (1) nadomestila plače v primeru čakanja na delo, (2) nadomestila plače v primeru odrejene karantene delavcu, (3) institucionalnega varstva in (4) mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 ter osebami, ki jim je bila odrejena karantena.

Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP) je v pravni red Republike Slovenije prenesel pravila Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb (Direktiva 2014/23/EU).  Za razliko od področja oddaje javnih naročil koncesije vse do sprejema Direktive 2014/23/ES niso bile predmet celovitega urejanja na ravni EU.

Državni svet RS je konec februarja 2020 v zakonodajni postopek vložil Predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, s katerim želi zagotoviti interventno ukrepanje države v primerih, ko količine odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč, ki se zbirajo pri izvajalcih javnih služb, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in onesnaževanje okolja.

Državni svet RS je konec februarja 2020 v zakonodajni postopek vložil Predlog Zakona o spremembah Zakona o javnem naročanju, s katerim želi izboljšati učinkovitost sistema pojasnjevanja in popravkov ponudb ter deloma spremeniti sistem sankcioniranja v postopkih javnega naročanja. Vlada RS pa je na zadnji dopisni seji omenjenemu predlogu odrekla podporo.

Vsak od nas se spomni kakšne zoprne učiteljice ali pa skoraj noro zahtevnega profesorja, ki nam je grenil šolske dni in kratil spanec takrat, ko smo bili mladi in polni energije. Vsaka šiba pa je za nekaj dobra in marsikdo lahko po dolgih letih mirno prizna, da se je pri strogem pedagogu tudi veliko naučil.

Imetnik znamke ima obveznost, da znamko uporablja za označevanje blaga in storitev, za katere je znamka registrirana. Neuporaba znamke v časovnem obdobju petih let od dneva registracije oziroma od dneva zadnje uporabe brez upravičenega razloga je razlog za njeno razveljavitev in s tem prenehanje.

Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je na eni izmed preteklih vladnih novinarskih konferenc pojasnil, da bodo prihodnji teden vrtci odprli svoja vrata za tiste otroke, za katere starši ne bodo zmožni zagotoviti domačega varstva. Starši, ki otrok v ponedeljek ne bodo pripeljali v vrtec, bodo do konca meseca maja opravičeni plačila storitev vrtcev.

Posledice epidemije COVID-19 se že očitno kažejo tudi na trendih zaposlovanja oziroma odpuščanja delavk in delavcev. Število prijavljenih iskalcev zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje je konec aprila znašalo 88.648, kar pomeni 13,90-odstotno povečanje glede na mesec marec 2020. Od začetka epidemije do 6. maja 2020 pa se je število registriranih brezposelnih povečalo za 14.352.

Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji dne 21. 4. 2020 sprejela besedili predlogov (1) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) ter (2) Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZDLGPE), ki predstavljata drugi večji paket ukrepov za boj proti ekonomskim in socialnim posledicam epidemije. Oba predloga sta bila v Državni zbor RS vložena po nujnem zakonodajnem postopku.

Krizni dodatek in oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Ukrep, ki bo po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) pripomogel k ohranitvi delovanja podjetij in zaposlitev v času epidemije koronavirusa, je oprostitev delodajalca plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki kljub epidemiji delajo. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZIUZEOP) določa, da ta ukrep velja za prispevke v obdobju mesecev april in maj 2020.

Vladni govornik je v soboto, 4. aprila 2020, napovedal, da bodo novoustanovljene vladne delovne skupine svoje predloge ukrepov drugega protikorona paketa oblikovale do četrtka, 9. aprila 2020. Drugi sveženj ukrepov naj bi se po besedah vladnega govornika predvsem osredotočal na popravke in dopolnitve prvega paketa ter zagotovitev likvidnosti slovenskega gospodarstva.

V Uradnem listu RS, št. 36/20 z dne 28. 3. 2020, je bil med drugim objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19; ZZUSUDJZ). Ta zakon v določbah 6. do 9. člena za čas trajanja veljave od 29. marca 2020 do prenehanja trajanja posebnih ukrepov oziroma najdlje do 1. julija 2020 nadomešča nekatera določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nasl.).

O ciljih interventnega zakona

Bivša vlada pod vodstvom Marjana Šarca je na svoji zadnji seji sprejela predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (v nadaljevanju: interventni  zakon), ki zasleduje vsaj dva cilja. Prvi je ohranitev najmanj polovico zaposlenih v podjetjih, ki bodo zaradi posledic epidemije soočeni z zmanjšanim obsegom poslovanja. Drugi cilj pa je ublažiti negativne učinke, ki bodo nastali v primeru, ko bo delavcu odrejena karantena, delo na domu pa zanj ne bo mogoče.

Kako pridobimo sponzorje, kako pravilno pristopimo k njim, da nas sploh opazijo med poplavo vseh prošenj? Napisati sponzorski dopis/prošnjo in nato do pikice enakega poslati na sto različnih naslovov, navadno ne obrodi sadov.

Tehnološki napredek prinaša spremembe za vse nas. Plačevanje postaja vedno bolj spletno in mobilno, novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim pa se je v Evropski uniji pridružila uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb.

"Bo že naša poslovna asistentka organizirala dogodek." velikokrat slišimo, ko gre za dogodek, ki so se ga v podjetju odločili organizirati. Lahko gre za srečanje zaposlenih, srečanje poslovnih partnerjev, otvoritev novih prostorov ali kaj podobnega. A tako kot za vsako drugo področje, je tudi za dogodke potrebno imeti dovolj znanja in izkušenj, da na koncu dosežemo cilj, ki smo si ga zadali.

Zadnji dan januarja je Velika Britanija le izpeljala dolgo napovedani brexit. Za področje varstva osebnih podatkov je seveda zato glavno vprašanje, kako ravnati z osebnimi podatki ob prenosu v Veliko Britanijo.

Nesporazumov, prepiranja, glasnega in vztrajnega argumentiranja ter stalnega boja mnenj v delovnem okolju večina ljudi ne mara. Vzrokov je več. Med pogostimi, nezavednimi, je ta, da v tovrstnih situacijah neprijetno podoživljamo situacije iz primarne družine, kjer smo bili priča prepiranju ter medsebojnim agresivnim impulzom med starši ali med brati in sestrami. Vendar so bile izkušnje koristne in bodo v odrasli dobi potencialno učinkovite le, če v otroštvu in odraščanju po konfliktnem razvoju situacije ni izostala zadnja lekcija: pomiritev, odkrita beseda, iskanje konsenza ter izvedba novih idej in pogledov.

Temeljni zakon, s katerim se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, je ZVZD-1. V skladu s temeljnimi načeli varnosti in zdravja pri delu je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. Delodajalec je dolžan izvajati take preventivne ukrepe ter izbirati take delovne in proizvodne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh. 

Fizična dostava le izjemoma

Na jamčevalni zahtevek za znižanje plačila se naročniki pogosto sklicujejo. Ker je objekt po njihovem mnenju zaradi napake, ki ni bila odpravljena, manjvreden, zahtevajo tudi zase nižje plačilo. Na prvi pogled preprost institut se je v sodni praksi razvil v dokaj zapleteno in tvegano potezo za naročnika, saj so sodišča za znižanje plačila postavila vrsto omejitev in pogojev, ki iz zakona neposredno ne izhajajo. 

V zadnjem letu smo preko svetovnih medijev lahko zasledili podatke, kako nekatere mednarodne korporacije poskusno uvajajo štiridnevni delovnik v svoja poslovna okolja. Do zelo zanimivih rezultatov so prišli denimo v podjetju Microsoft na Japonskem, hkrati je to trenutno zelo aktualna tema na Finskem. Kako daleč pa smo Slovenci?

Družinski zakonik, ki se je začel uporabljati aprila prejšnje leto, namenja nekaj pozornosti tudi družinski mediaciji, ki naj bi postala posebej primerna metoda za reševanje družinskih sporov, predvsem v primeru razveze zakonske zveze in v vprašanjih o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok.

Sodišče EU je 7. novembra 2019 izdalo prvo odločitev (zadeva C‑555/18, K. H. K. proti B. A. C., E. E. K.) o Uredbi 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (v nadaljevanju: Uredba ENZBR). Uredba ENZBR uvaja enoten začasni ukrep na področju evropskega civilnega procesnega prava, ki zagotavlja ex parte postopek z učinkom presenečenja za dolžnika. S prvo odločitvijo na podlagi predhodnega vprašanja, ki ga je postavilo bolgarsko sodišče, je Sodišče EU zagotovilo razlago določenih vidikov uporabnosti Uredbe ENZBR.

Vprašanje višine minimalne plače velja za zelo pogosto temo slovenske politike, kjer država poskuša najti kompromis med interesi predstavnikov delojemalcev in predstavnikov delodajalcev. Zadnji poseg v minimalno plačo se je zgodil konec prejšnjega leta, ko je Državni zbor RS sprejel spremembe Zakona o minimalni plači, s katerim je uzakonil nekaj novosti, katerim bomo priča v letih 2020 in 2021 ter se dotikajo predvsem dodatkov, ki jih obsega minimalna plača.

Vabljeni na obeležitev 28-letnice sprejema nove slovenske ustave in izida nove izdaje Ustave Republike Slovenije

s predgovorom predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana in glosami dr. Igorja Kaučiča

Državni zbor RS je oktobra 2019 izglasoval novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero je vladajoča koalicija želela ukiniti dodatek za delovno aktivnost, uzakonjen leta 2011, torej v času krize. Dodatek za aktivnost upravičenci prejemajo kot del denarne socialne pomoč in ga Zakon o socialno varstvenih prejemkih omenja kot »dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo«.

Manjšinska skupnost istospolno usmerjenih in transspolnih oseb (LGBT) se šteje za ranljivo skupino, ki je zaradi svoje dolgoletne marginalizacije še vedno ranljiva in izpostavljena kršitvam, ki izhajajo iz družbenih predsodkov. Eno od področij, relevantnih za te skupnosti, kjer se v zadnjih letih predsodki zmanjšujejo, v mnogih državah Evrope in širše pa posledično prihaja do hitrih zakonodajnih sprememb, je pravno priznavanje istospolnih partnerstev bodisi na način omogočanja dostopa do zakonske zveze ali pa ustvarjanja možnosti za sklepanje partnerskih zvez, ki imajo podobne pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze.

V Državnem zboru RS so poslanci prejšnji teden potrdili proračuna za leti 2020 in 2021. Po besedah ministra za finance bomo priča najvišjemu proračunu do sedaj. Odhodki bodo v letu 2020 predvidoma znašali 10,358 milijarde evrov, prihodki pa 10,773 milijarde evrov. Leto pozneje pa lahko pričakujemo še višje številke – odhodki bodo znašali 10,455 milijarde evrov, medtem ko znesek pričakovanih prihodkov znaša 11,111 milijarde evrov. A kljub tako visokim številkam je bilo spornih kar nekaj vprašanj – med drugimi tudi takšno, ki bi lahko zamajalo stolček ministra za finance.

Za tako imenovana »evidenčna naročila«, ki so naročila pod pragom za izvedbo javnih naročil, se ZJN-3 ne uporablja, kar pomeni, da lahko naročniki k evidenčnim naročilom sklenejo aneks kadarkoli želijo in iz kateregakoli razloga želijo, upoštevajoč kogentne določbe OZ ter pogodbene določbe osnovne pogodbe. Ni pa dovoljeno, da bi naročniki s tako sklenjenimi aneksi presegli mejni prag za izvedbo postopkov javnega naročanja.

Med vidnejšimi spremembami določb o preiskovalnih dejanjih so tudi spremembe in dopolnitve ureditve hišne in osebne preiskave. Zakonodajalec je, med drugim, z novelo ZKP-N sledil načelnemu pravnemu mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS iz aprila 2012; hišno in osebno preiskavo bo preiskovalni sodnik tudi na podlagi novele odrejal na predlog upravičenega (torej ne le državnega) tožilca. 

Zadnji predlog Zakona o spremembah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C) predvideva nekaj sklopov sprememb, s katerimi želi predlagatelj (Vlada RS) doseči  povečanje (1) neodvisnosti in strokovnosti organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, povečanje (2) učinkovitosti pravnega varstva primeru večjih projektov ter (3) ureditev sodnega varstva zoper odločitve DKOM.

Informacijska pooblaščenka je večjim spletnim trgovcem poslala dopis, s katerim jih poziva, da do konca leta svoje poslovanje uskladijo z določili GDPR.

Državni zbor RS je na svoji šesti seji 26. marca 2019 sprejel težko pričakovano novelo ZKP-N, ki je v kazenski postopek prinesla številne pomembne spremembe. Ena od pomembnejših novosti je tudi sistematična ureditev zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko oziroma t. i. odvetniške zasebnosti.

Otrokove pravice doživljajo izjemen razvoj. Na mednarodni ravni so kodificirane že skoraj trideset let – Konvencija Združenih narodovo o pravicah otroka je namreč začela veljati leta 1990, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic pa leta 2000. 

V Državnem zboru RS so pred dobrim tednom dni sprejeli sveženj davčnih sprememb, ki naj bi po besedah Vlade RS na eni strani razbremenil lestvico za odmero dohodnine ter na drugi strani zvišal obdavčitev kapitala in razbremenil dohodke iz dela. Vlada si celo upa trditi, da bodo spremembe imele za posledico večjo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, kar pa naj bi vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Republike Slovenije.

Koliko časa hraniti osebne podatke? Kako zavarovati dokumentacijo in e-arhive, da bodo ti ustrezali zahtevam GDPR? Kakšne so posledice, če osebne podatke izgubimo? To je le nekaj vprašanj, ki se vsak dan porajajo vsaki organizaciji.

Upravni postopki predstavljajo v sodobni družbi formalni okvir razreševanja javnopravnih razmerij, tj. razmerij, ki se vzpostavljajo med oblastjo in posameznimi osebami, ko gre za uveljavljanje njihovih pravic, obveznosti in pravnih koristi v soočenju z javnim interesom in pravnim položajem tretjih oseb.

V gradbeni praksi se konzorcijske pogodbe na izvajalski strani sklepajo zelo pogosto, saj vse večje gradbene projekte navadno prevzame v izvajanje več izvajalcev. V praksi pa je tudi opaziti, da se, čeprav je teh pogodb skoraj toliko kot gradbenih pogodb, njihovi vsebini posveča bistveno manj pozornosti oziroma skoraj nobene. Navadno se sklepajo po nekih vzorcih in je njihova vsebina zelo pomanjkljiva. Do težav pride, ko naročnik uveljavlja jamčevalne oziroma garancijske zahtevke, pogodbeno kazen ali odškodninske zahtevke, in še posebej, kadar naročnik unovči finančno zavarovanje, ki ga je zagotovil eden od konzorcijskih partnerjev.

Letošnji prejemniki nagrad Zveze društev pravnikov Slovenije, ki je krovna organizacija pravniških društev v Sloveniji, so vsi alumni Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, tri od štirih nagrad pa so prejeli prav zaposleni ali nekdanji zaposleni te fakultete. Priznanje za življenjsko delo je tako dobil zasl. prof. ddr. Janez Kranjc, priznanje za pravnika leta so prejeli izr. prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Damjan Korošec in as. Boštjan Koritnik, priznanje mladi pravnici je dobila as. dr. Bruna Žuber, priznanje za delo v Zvezi ali njenih članih pa dr. Mitja Grbec.

Pri gradbeni pogodbi se pogosto pojavi potreba po izvedbi dodatnih del. Zgodi se lahko, da je izvajalec prepričan, da je določeno delo dodatno delo, medtem ko investitor trdi, da je to delo vključeno v pogodbeno dogovorjeno ceno in ga mora izvajalec izvesti brez dodatnega plačila.

Pri razrešitvi tovrstnega spora med investitorjem in izvajalcem je v pomoč razlaga pogodbenih določb. Tudi za gradbeno pogodbo namreč veljajo pravila o razlagi pogodb, po katerih se pogodbene določbe uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo (razlagalno pravilo iz prvega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Šele, če je njihov jezikovni pomen tak, da dopušča več različnih razlag, se razlagajo z iskanjem skupnega namena pogodbenikov in ob upoštevanju načel obligacijskega prava (razlagalno pravilo iz drugega odstavka 82. člena OZ). Nejasna določila v pogodbi, ki je bila pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, pa je treba razlagati v korist druge stranke (razlagalno pravilo iz 83. člena OZ).

Ena od težjih in stroškovno lahko bolečih zahtev GDPR je varnost obdelave osebnih podatkov, posebej vprašanje, kako strogi moramo biti pri tem. Vsekakor neki mali upravljavec osebnih podatkov nima enakih zahtev po varnosti obdelave (zavarovanju) osebnih podatkov kot, denimo, neka bolnišnica. Težava je predvsem v tem, da GDPR ne določa natančno, katere ukrepe je treba uporabiti za na primer določeno število osebnih podatkov. Tako posledično odločitev prepusti vsakemu upravljavcu posebej. Ta mora zato izdelati analizo tveganj, ki mu bo pokazala, kje mora okrepiti svoje napore, da bo zadostil ustrezni varnosti oziroma GDPR.

Založniški program in izobraževalna dejavnost Uradnega lista Republike Slovenije sta se v zadnjih dveh letih razširila na novo področje prava, na medicinsko pravo. Medicinsko pravo kot posebna veja prava vključuje tako civilno, kazensko, ustavno in upravno pravo. Ureja medicinsko dejavnost, odnose in status oseb, ki to dejavnost izvajajo, ter njihova razmerja z uporabniki njihovih storitev. 

V Sloveniji žal nimamo analize vzpostavljenih koncesij in stroškov zagotavljanja teh storitev v koncesijskih obliki, tako da se lahko pri tem naslonimo zgolj na primerjalno-pravne študije in lastne izkušnje, ki potrjujejo, da so javno-zasebna partnerstva pogosto finančno (stroškovno) in časovno učinkovitejša varianta za izvedbo javnega projekta kot izvedba projekta v tradicionalnem modelu javnega naročanja.

Dinamični nabavni sistemi (DNS) so v EU že dodobra poznana in v praksi precej razširjena tehnika za izvajanje postopkov oddaje javnih naročil, pot pa si utirajo tudi v domači praksi javnega naročanja. Prvi dinamični sistemi so že zaživeli tudi v Sloveniji!

Ena od poglavitnih posebnosti dinamičnih nabavnih sistemov je v tem, da morajo biti v celoti vzpostavljeni in izvedeni v elektronski obliki, kar pa platforme za elektronsko naročanje z naprednimi funkcionalnostmi (na primer avtomatsko obveščanje o prispelih prijavah, samodejno generiranje katalogov ponudnikov ter časovni prihranki pri pošiljanju posameznih povpraševanj, elektronski katalogi, možnost uporabe predpripravljenih elektronskih obrazcev, samodejno razvrščanje ponudb, samodejno generiranje naročnikovih poročil, odločitev in drugih aktov itd.) že omogočajo.

Po petih letih za sodno prakso in zakonodajalca uporabno delo

Sodišče EU je pred kratkim v eni od svojih sodb ugotovilo, da je lastnik spletne strani že zgolj s tem, da je namestil in omogočil vtičnik Facebook za všečkanje, postal skupni upravljavec skupaj s Facebook-om. To v zelo zanimivo situacijo postavlja vse lastnike spletnih strani, ki imajo na svoji strani omogočen Facebook-ov vtičnik, posledično pa odločitev velja tudi za vse druge oblike posredovanja osebnih podatkov (denimo IP naslov) tretjim osebam. Kot je možno sklepati iz sodbe, je za takšno obdelavo treba dobiti osebno privolitev obiskovalca spletnih strani.

V Sloveniji javno-zasebna partnerstva ureja Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, sprejet pred več kot desetletjem, v letu 2006. V letošnjem letu je bil sprejet tudi Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah, ki je začel veljati v februarju 2019 in s katerim je Slovenija prenesla v nacionalni pravni red Direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb 2014/23/EU iz leta 2014. Normativni okvir je torej vzpostavljen, vendar (pre)redko uporabljen, tudi slabo poznan.

S 30. julijem 2019 je stopil v veljavo nov Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi (v nadaljevanju: pravilnik) kot posledica v letu 2018 sprejete nove Uredbe o upravnem poslovanju.

Pravilnik določa osnove za določanje rokov hrambe dokumentarnega gradiva za organe državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravne in fizične osebe, kadar se te pojavljajo kot nosilci javnih pooblastil. 

Počutil sem se natanko tako, kot bi se tudi vi počutili, če bi se pripravljali na polet in bi se ob tem zavedali, da sedite na dveh milijonih delov, ki so jih vse naredili najcenejši ponudniki.

Polkovnik John Glenn, prvi Američan v Zemljini orbiti

Šele ko bo posekano zadnje drevo.

Šele ko bo zastrupljena poslednja reka.

Šele ko bo ujeta poslednja riba.

Šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.

Prerokba Indijancev Cree

V širši javnosti je mogoče zaslediti precejšen odpor do javno-zasebnih partnerstev, zato lahko rečemo, da je to področje pri nas še vedno v povojih, z izjemo nekaterih občin, ki pogumneje posegajo po tem modelu zagotavljanja javnih dobrin, da uporabnikom omogočijo čim boljše javne storitve in javno infrastrukturo. Zlasti je treba tukaj izpostaviti mestne občine, ki so gonilo razvoja na tem področju. Nenaklonjenost javno-zasebnim partnerstvom je pogosto posledica napačnih informacij, zmotnega prepričanja in poročanja medijev, da javno-zasebna partnerstva predstavljajo privatizacijo. Na tem področju bo treba še veliko ozaveščanja, da bomo presegli globoko ukoreninjene napačne stereotipe.

Evropska komisija je 5. junija 2019 v okviru evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za naslednjih 12 do 18 mesecev. Tokrat so bili v ospredju razprave zlasti strukturni izzivi glede vzdržnosti javnih financ in spreminjajočega se trga dela.

Delež nepovratnih sredstev EU v finančni perspektivi 2021–2027 se bo po načrtih vidno zmanjšal. Za Slovenijo je tako predvidena zgornja meja sofinanciranja pri manj razvitih regijah 70 odstotkov, pri regijah v prehodu pa 55 odstotkov (razvitejše regije so upravičene do 40-odstotnega sofinanciranja).

»Z uporabo te spletne strani se strinjate s piškotki,« je stavek, ki ga še vedno lahko preberemo na veliki večini slovenskih spletnih strani. In je napačen. Pravzaprav je verjetno ves sistem piškotkov na spletni strani napačen, saj upravljavci spletnih strani pogosto pozabijo, da ni dovolj zgolj objaviti obvestilo, pač pa je treba temu ustrezno prilagoditi tudi kodo strani.

Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Javno naročilo je namenjeno zadovoljevanju potreb naročnika, zato naročnik, ki je zavezan k spoštovanju določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3, Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18), kljub temu ni dolžan v okviru javnega naročila naročati nekaj, česar ne potrebuje.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)¹ je ravno letos dopolnil 20 let. V času svoje veljave je bil deležen številnih sprememb, nekatere so korenitejše posegle v materijo zakona, nekatere pa so ga le v manjši meri spremenile ali dopolnile. Zadnja novela ZIZ-L² je že 12. sprememba po vrsti. In s tem imamo v mislih le spremembe zakona z novelami. Temu moramo dodati še številne spremembe, ki so bile posledica sprejetja odločb Ustavnega sodišča. Sledenje zakonskim spremembam je pogosto mukotrpno, vendar obvezno za vsakogar, ki se tako ali drugače ukvarja s pravom.

Knjiga Rudija Šeliha Bil sem odvetnik¹ je izjemna v več pogledih. Najprej, ker je to prva avtobiografija nekega odvetnika, ki je bil (razen nekaj začetnih let) v svoji karieri samo odvetnik, drugič, ker je avtor v središče življenjepisa postavil svoje delovanje kot odvetnik in kot funkcionar Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), in tretjič, ker je napisana v jasnem in natančnem jeziku, ki je značilen za dobre pravnike.

V skladu s 153. členom Družinskega zakonika morata sodišče in center za socialno delo izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.

V preteklosti smo lahko nemalokrat zasledili, da politične stranke v svojih programih omenjajo univerzalni temeljni dohodek (UTD) kot socialni ukrep, ki bi lahko na nekoliko bolj celovit način kljuboval pojavu brezposelnosti v slovenski družbi. Vendarle pa do odločitve o uvedbi UTD v kakršnikoli obliki (še) ni prišlo. V zadnjem času se je veliko govorilo o drzni potezi Finske, kjer so pred nekaj meseci zaključili obsežen socialni in politični eksperiment, s katerim so preverili odziv družbe in učinke, ki jih prinese uvedba UTD. Ob vsem tem pa bi bilo kdaj smiselno narediti korak nazaj in postaviti osnovno vprašanje: ali res vemo, kaj je cilj globalno znane ideje o UTD in kako ga opredeljuje pravna teorija?

Napisati pravilne informacije za posameznike (bodisi za zaposlene, obiskovalce spletne strani ali stranke) predstavlja – kot to opažamo v praksi – veliko težavo za upravljavca.

Iskanje načinov, da z odpadki čim manj obremenimo okolje, je pomembno tudi za slovensko ekonomijo in trajnostni razvoj. Veliko se govori o ponovni uporabi, recikliranju, postopkih predelave itd. Eno od ključnih vprašanj je, kako uveljaviti odgovornost proizvajalca za "celoten življenjski cikel njegovega proizvoda", torej v praksi uresničiti idejo, da je proizvajalec odgovoren za vse okoljsko pomembne vplive proizvoda na poti od "zibelke do groba".

Dobro leto mineva od uvedbe obveznega elektronskega javnega naročanja v Sloveniji. Ob njegovi uvedbi je Ministrstvo za javno upravo zapisalo: "Stremimo k vzpostavitvi poenostavljenih in racionaliziranih postopkov oddaje javnih naročil, povečanju transparentnosti, konkurenčnosti in gospodarnosti pri porabi javnih sredstev, prihranku časa, znižanju stroškov in zmanjšanju administrativnih ovir. Sporočanje in izmenjavo informacij med naročniki in ponudniki v elektronski obliki bo omogočal enotni informacijski sistem."¹

Kaj pomeni promocija zdravja na delovnem mestu in kakšen je njen vpliv na delovno organizacijo?

Opredelitev pojma "promocija zdravja na delovnem mestu" najdemo v 3. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu
(ZVZD-1)¹, in sicer so to sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Torej govorimo o ukrepih, katerih cilj je preprečevati oziroma zmanjševati posledice fizičnih in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. 

"Namen pojasnilne dolžnosti je predhodna seznanitev stranke s pravicami in dolžnostmi, ki jih s pogodbo prevzema, preveč informacij pa lahko vodi v dezinformacijo," je na predavanju ob rednem mesečnem srečanju Pravniškega društva Ljubljana poudaril profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart.

Iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-199/2018-7, izhaja dvoje:

• prvič, pri odločitvi, katerega od sistemov za elektronsko javno naročanje bodo izbrali, so naročniki samostojni in avtonomni in glede na lastno analizo potreb izberejo sistem, ki je zanje najoptimalnejši;

Dandanes redko naletimo na sogovornika, ki ne bi vedel, kaj je e-knjiga oziroma knjiga v elektronski ali digitalni obliki. Drugo vprašanje pa je, ali je sogovornik seznanjen s prednostmi in slabostmi te novodobne tehnologije. Seveda pa v takšni razpravi obstaja gotova možnost, da bomo naleteli na posameznike, ki vonja in otipa fizične knjige ne bi zamenjali za nikakršen elektronski bralnik, pa čeprav vedo (no, ali pa tudi ne), da so prednosti uporabe digitalnih knjig številne.

Delovanje detektivov in opravljanje detektivske dejavnosti ureja Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1, Uradni list RS, št. 17/11).

A1 Slovenija d.d. v sodelovanju z izbranimi partnerji od začetka lanskega leta slovenskim občinam omogoča izvajanje naprednih projektov, s katerimi lahko izboljšajo kakovost bivanja na območju mest in okolice, spodbujajo trajnosti razvoj, obvladujejo in znižajo obratovalne stroške ter učinkovito obvladujejo vplive na okolje.

Sodišče EU je nedolgo nazaj izdalo odločbo v zadevi Feniks¹ o vprašanju umestitve paulijanske tožbe v obseg pojma »zadeva v zvezi s pogodbenimi razmerji« v prvem odstavku 7. člena Uredbe 1215/2012 o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj Ia), po katerem je v sporih z mednarodnim elementom pristojno sodišče v kraju, kjer je treba izpolniti obveznost.²

Kot čutečim ljudem s srcem nam je pogosto težko, kadar smo postavljeni pred dejstvo, da moramo nekomu sporočiti slabo novico. Denimo, da njegovo delo ni dovolj dobro, da ne morejo na dopust, da ne bodo prejeli povišice, da niso izbrani za usposabljanje, še posebej pa, da v kolektivu ni več prostora zanje. Slaba novica je slaba novica, ker nekoga prizadene. Po drugi strani pa ni nič kaj prizanesljivejša do nas. Sporočanje slabe novice nam nekoliko oteži vzdrževanje lastne samopodobe dobrega človeka, obenem pa nas je lahko tudi malce strah. Če smo iskreni, nas je strah našega odziva na njihov odziv. Ko že zberemo pogum za začetek, pa včasih čustva preprečijo, da bi ga dobro izpeljali.

Svetovna populacija se bo do leta 2050 povzpela na 9,8 milijarde, od tega naj bi kar 68 odstotkov ljudi živelo v urbanih skupnostih. Brez spreminjanja naših življenjskih navad se bo potreba po energiji povečala za 80 odstotkov, po vodi pa za 55 odstotkov. Projekcije OECD kažejo še, da naj bi se emisije žveplovega dioksida povečale za 90 odstotkov, emisije ogljikovih oksidov NO_X pa za 50 odstotkov. Tako bo v prihodnosti onesnažen zrak glavni krivec za krajšo življenjsko dobo.

Ali ste vedeli, da različne generacije različno doživljamo ritual pitja kave. Milenijci pijejo kavo izključno zaradi »doživetja«. Ne iščejo najcenejše kave, ne najlepše skodelice, kupujejo doživetje. Starejše generacije se privajajo na kavo TOGO. Težko jo dobijo, a pravijo, da je kakovostna znamka. Mi, od službe odvisni, pa iščemo navdih v trendih o življenju in o kavi. Opozarjamo, da ne spreglejte trenda s cimetom in priporočila, da vam kavo vedno kuha profesionalec.

Začasne odredbe in druga sredstva zavarovanja so velikega pomena za učinkovito izvedbo civilnega sodnega postopka in zagotovitev, da bo sodba tudi dejansko izvršena. Čeprav so to začasni ukrepi, lahko določeno stanje zadržijo do konca pravde, kar lahko v praksi pomeni večletno zamrznitev določenega premoženja. Za dolžnika to predstavlja precejšnjo obremenitev.

Pogodba o izvedbi javnega naročila ni klasična obligacijskopravna pogodba, saj pogodbeni stranki nista povsem svobodni in avtonomni, ampak zanju velja poseben režim javnonaročniških pravil. Številni naročniki se zato v praksi srečujejo s problematiko sklepanja aneksov k pogodbi o izvedbi javnega naročila, zlasti z dilemo, ali so aneksi dovoljeni in v kolikšnem obsegu. Tako kot postopek javnega naročanja so sedaj tudi (ne)dovoljene spremembe pogodbe uzakonjene v ZJN-3. Sprememba pogodbe v času njene sklenitve ali izvajanja ni prepovedana, vendar pa mora naročnik v primeru določenih (bistvenih) sprememb izvesti nov postopek javnega naročanja. Če naročnik navedena pravila krši ali opusti v zvezi s tem določene obveznosti, pa zanj in za njegove odgovorne osebe lahko nastanejo različne posledice.

Nova direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) je bila ustvarjena kot revolucionarna iniciativa v evropskem finančnem sektorju. Spodbujala naj bi inovacije v finančni industriji, njihovo konkurenčnost in učinkovitost, potrošnikom pa ponudila več in boljše možnosti izbire na evropskem trgu plačilnih storitev. Prvi obrisi PSD2 v praksi nakazujejo njene omejene učinke. Še več, posledice implementacije PSD2 bodo najverjetneje prinesle znatne prednosti le izbranim (največjim) globalnim ponudnikom, komercialne banke pa potisnile ob rob preživetja.

V skladu s 145. členom Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/2007, 21/2018 – v nadaljevanju DZ) otroke zastopajo starši, razen če zakon določa drugače. Če je treba otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu od staršev, če starši ne živijo skupaj, pa tistemu, pri katerem otrok živi, ali tistemu, ki je naveden v sodni poravnavi ali odločitvi sodišča o skupnem varstvu in vzgoji otroka iz 139. člena DZ.

GDPR je v veljavi že skoraj leto dni, težavam, ki jih je uredba s seboj prinesla, pa ni videti konca. Tako nam, denimo, še vedno ni prišlo v navado, da imamo šest pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov in ne več klasičnih dveh. Vse pravne podlage so si med seboj enakovredne, res pa je, da se ne smejo prekrivati. Takšen primer je še posebej pogost v marketingu, kjer lahko hitro zamešamo osebno privolitev in izvajanje pogodbe (ali pa celo kakšno zakonsko določilo specialnega zakona) za izvajanje neposrednega trženja. Posledično upravljavec tvega izbris vseh osebnih podatkov in nevarnost bizarno visoke globe.

Ko se odpravimo v trgovino, smo še vedno vajeni imeti s seboj denarnico ali vsaj kartico, s katero lahko plačamo nakup. Pa veste, da to sploh ni več nujno, saj lahko pri blagajni plačamo tudi s telefonom oziroma mobilno denarnico.

Družinski zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, in razmerja med starši in otroki. Vsebuje tudi določbe glede oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Kaj pa istospolna partnerstva? Ta ureja Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), Družinski zakonik pa neposredno ureja njihova razmerja do otrok. Podatkov o tem, koliko registriranih istospolnih partnerjev je po februarju 2017 preoblikovalo svojo skupnost v sklenjeno partnersko skupnost, še ni.

Pri izvajanju gradbenega projekta ste naleteli na arheološke izkopanine. Kaj sedaj? RUMENA in RDEČA pogodba FIDIC določata, da ima izvajalec, ki je zaradi najdb utrpel zamude ali stroške, pravico do podaljšanja roka za dokončanje ter do plačila vseh stroškov, ki mu zaradi tega nastanejo. Zaradi navedenega imajo izvajalci, kadar se na njihovih gradbiščih pojavijo arheološke izkopanine, pravico, da na podlagi podčlena 4.24 postavijo zahtevek za plačilo vseh stroškov, ki so jih utrpeli zaradi arheoloških najdb, naročnik pa je dolžan te stroške izvajalcu plačati v celoti.

Nekatere ocene Evropske komisije kažejo, da naj bi v vseh državah članicah EU skupaj porabili okoli 100 milijard plastičnih vrečk na leto.  Povprečna plastična vrečka naj bi bila narejena v eni sekundi, medtem ko je za njeno naravno razgradnjo potrebnih kar štiristo let. Enormne količine uporabljenih vrečk in drugih odpadkov iz plastičnih materialov se vsako leto neusmiljeno nabirajo tako v oceanih kot na kopnem in poleg grozovite naravne škode mnogokrat povzročajo tudi smrtno nevarnost živalim.

Podjetje Halcom, pionir na področju razvoja sodobnih rešitev za plačilne sisteme v osrednji in jugovzhodni Evropi, se danes tudi uradno predstavlja z novo grafično podobo in spletnim mestom. Mednarodno podjetje s sedežem v Ljubljani, ki z agilno metodologijo inovativno razvija produkte in storitve za finančne ustanove, verjame, da bo z osveženim videzom še bolj povdarilo njihove ključne prednosti – inovativnost, dolgoletno prisotnost ter zanesljivost.

Nedavno je v medijih odmevala zgodba o domnevnem trpinčenju zaposlenih in razdelila tudi mnenja širše javnosti. Kdaj in v katerih situacijah prepoznamo mobing? Ali smo seznanjeni z definicijami mobinga, trpinčenja ali šikaniranja na delovnem mestu, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)? Ta razlikuje med posameznimi pojmi, pomembna pa je tudi praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča RS. Da bi določeno ravnanje prepoznali kot mobing ali trpinčenje, mora biti podano sistematično in dalj časa trajajoče ravnanje, poudarja sodišče.

Poleg očitnih ravnanj, kot so nedostojno ravnanje, zmerjanje in podobno, pa je lahko za mobing označena tudi situacija, kjer delavec nima zagotovljenega dela in komunikacije. Kako postopati, ko se kot delodajalec ali zaposleni znajdemo v kritični situaciji?

Odprto bančništvo (Open Banking) se uveljavlja tudi v Sloveniji, vključno z mobilnimi denarnicami in takojšnjimi prenakazili plačil pri brezgotovinskih plačilih. Spremembe se bodo dotaknile načina plačevanja v trgovinah, lekarnah, recepcijah, v prometu in pri nakupih po spletu. Digitalizacija se odraža tudi v storitvah javne uprave in lokalnih skupnosti, med drugim pa nas čakajo tudi zanimivi projekti pametnih mest in vasi.  

Že tradicionalno bodo v Laškem 13. in 14. marca potekali že tretji Dnevi prakse javnih naročil. Med številnimi aktualnimi temami bo tudi najnovejša praksa Državne revizijske komisije, na temo dokazovanja neobstoja kaznovanosti pri ponudniku in njegovih nadzornih osebah. Dotaknili pa se bomo tudi vprašanja, kdo je odgovoren za nedelovanje sistema za elektronsko oddajo ponudb, glede na to, da ta obvezna že od 1. 4. 2018 dalje.

Državni zbor RS je pred kratkim obravnaval predlog novele Zakona o minimalni plači, ki predvideva njen dvig na 667 evrov neto. Ta naj bi povečal razliko med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo, saj je z zvišanjem socialne pomoči po mnenju mnogih ta razlika postala premajhna. Na kakšen način bomo rešili to socialno-ekonomsko vprašanje in ali smo res dežela »bogatih revežev«?

Javna naročila so zapleten postopek, v katerem prihaja tudi do kršitev, zato je za udeležence v javnih naročilih priporočljivo, da poznajo pravila, odgovornost, posledice kršitev ter pravne možnosti, ki so na voljo, če se znajdejo v prekrškovnem postopku. Na seminarju, ki bo 30. 1. 2019, boste s pomočjo strokovnjakinj s pravnega področja spoznali osnove postopka o prekršku, možne sankcije ter njihove posledice.

Skupaj 47 avtorjev z različnih področij, je pod okriljem treh urednikov (dr. Damjan Korošec, dr. Katja Filipčič in Stojan Zdolšek) pripravilo veliki in poglobljeni komentar posebnega dela kazenskega zakonika. V knjigi avtorji poglobljeno analizirajo dogmatična vprašanja vsake inkriminacije, z delom pa med drugim želijo doseči tudi bolj poglobljen pristop do teoretičnih vprašanj.

Izvedba gradbenih projektov za seboj praviloma potegne kup zapletov in različnih situacij. Zato novica o tem, da je izšel Veliki gradbenopravni priročnik, prihaja ob pravem času. Priročnik podaja odgovore na široko paleto vprašanj iz konkretnih situacij, do katerih prihaja v gradbeniški praksi in bo nedvomno v pomoč vsem udeležencem pri gradnji – od naročnikov in izvajalcev do projektantov in nadzornikov.

Poznate pravne posledice fotokopiranja avtorskega dela? Avtorska pravica pripade avtorju na podlagi stvaritve dela in je aktualna še 70 let po njegovi smrti. Avtorjevo delo je zaščiteno z vidika njegovih moralnih interesov in pravic ter mu zagotavlja premoženjsko korist od izkoriščanja njegovega dela.

Slovenska zakonodaja z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah določa, da je fotokopiranje, t. j. reproduciranje zapisanih del, dovoljeno le pogojno. Kdaj in na kakšen način, pa preverite v nadaljevanju.

Pravni terminološki slovar je plod večletnega sodelovanja pravne in jezikoslovne stroke, pri oblikovanju definicij pa je sodelovalo kar 36 strokovnjakov iz najrazličnejših pravnih ustanov.

To obsežno delo bralcu omogoča vpogled in uporabo pravnih terminov z vseh pravnih področij, med drugim tudi civilnega, medicinskega, kazenskega in delovnega prava. Pravni terminološki slovar bo v pomoč vsem, katerih delo ali študij se na kakršenkoli način dotika prava.

Kaj storiti, če so se dolžnosti in pravice udeležencev pri gradnji po gradbenem zakonu glede na ZGO-1 spremenile, ponudba pa je bila dana na dolžnosti in pravice po starem ZGO-1? V tem primeru lahko pride do dodatnih zahtev za izplačilo s strani izvajalca, kljub temu pa GZ v 106. členu določa, da se postopki, začeti na podlagi ZGO-1 pred začetkom uporabe GZ, končajo po določbah ZGO-1. Preberite, katere spremembe je še potrebno upoštevati v razpisni dokumentaciji po novi gradbeni zakonodaji.

Delo projektantov je s sprejemom nove gradbene zakonodaje 1. junija 2018 doživelo številne spremembe. Med prvimi so morali uporabiti določbe novega gradbenega trojčka, povečale so se njihove obveznosti, kljub temu pa pričakujejo, da se bodo tveganja, ki so bila sedaj popolnoma na strani naročnika in projektanta, zmanjšala in prerazporedila na vse deležnike, vključno z državo in občinami. Preverite ali so sedaj gradbeni postopki res krajši in enostavnejši.

Ste vedeli, da ima letošnji namlajši kandidat za župana 24 let, za člana občinskega sveta pa 18? Absolutno najstarejši kandidat je star kar 94 let, za mesto županje pa se poteguje 14,5 % žensk. Kandidatov je letos nekaj manj kot pred 4 leti, politika pa še vedno bolj zanima starejše kot mlajše. Preverite tudi zakaj postajamo zrela demokracija in katere novosti je prinesel lani dopolnjeni Zakon o lokalnih volitvah (ZLV-J).

Slovenija je 24. oktobra 2017 po štirih letih priprave dobila tri predpise, ki urejajo prostor in graditev objektov: Zakon o urejanju prostora, Gradbeni in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Osrednji zakon tega zakonodajnega trojčka je Zakon o urejanju prostora, ki je v Sloveniji vzpostavil moderen sistem urejanja prostora in odgovoril na izzive kakovostne arhitekture, podobe naselij in krajine, legalnosti gradenj in podobno, poleg varovanja javnega interesa, pa bo omogočil tudi varno in stabilno investicijsko okolje.

Brezplačna aplikacija E-Certis ponudnikom in naročnikom v postopkih javnega naročanja omogoča številne funkcionalne prednosti. Poleg lažjega vodenja in sodelovanja pri javnih naročilih, E-Certis omogoča seznanitev z razlogi za izključitev ter s pogoji za sodelovanje. Aplikacija ponuja izjemno podporo vsem, ki se želijo prijaviti ali pa že sodelujejo pri javnih naročilih v državah članicah Evropske unije. Na kakšen način lahko pomaga vam?

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe delavca predstavlja neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako odpoved zaradi nesposobnosti v primeru neizpolnjevanja zdravstvenih zahtev za delovno mesto pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, zato je odpoved v tem primeru nezakonita oziroma neveljavna. Preverite, kaj se zgodi, če delavec izgubi zmožnost opravljanja dela zaradi zdravstvenih razlogov.

Knjiga Bil sem odvetnik združuje več kot 50 let poklicne poti odvetnika in avtorja knjige Rudija Šeliha. Vseživljenjsko delo je nastalo ob stopetdesetletnici obstoja in dela Odvetniške zbornice Slovenije, vanj pa je avtor prelil spomine iz svoje več kot 50-letne kariere.

O tem, zakaj je danes velikokrat težje biti odvetnik kot nekoč, in o pomenu poklica, ki se spreminja skupaj z družbenimi spremembami, si preberite v intervjuju.

Kljub temu, da Slovenija spodbuja predkomercialno naročanje za razvoj inovativnih rešitev, tega modela še ni popolnoma osvojila. Večina članic Evropske Unije je že na najvišji razvojni stopnji uporabe predkomercialnega naročanja, medtem ko Slovenija vztraja na obstoječih sistemih.

Seznanite se s prednostmi in praktičnimi rešitvami predkomercialnega naročanja ter ne izpustite najnovejših trendov in inovacij.

56 avtorjev, več kot tri leta raziskav in več tisoč strani je bilo potrebnih za prvi znanstveni komentar Kazenskega zakonika v Sloveniji.

To pionirsko in monumentalno delo, ki je nastalo na podlagi poglobljene raziskave, predstavlja ključni strokovni okvir za vse, ki se pri svojem delu srečujejo s kazenskim pravom: odvetnike, tožilce, sodnike, gospodarstvenike in obramboslovce ter različne inšpektorje, študente in druge strokovnjake. Težko pričakovano delo bo izšlo še v letošnjem letu.

Je vaše podjetje seznanjeno z vsemi pravnimi podlagami, ki omogočajo obdelovanje osebnih podatkov? Po uredbi GDPR je ena izmed njih tudi zakoniti interes, ki dovoljuje obdelovanje podatkov tudi v primeru, ko ta ni zakonsko nujna, vendar je za vas ali druge koristna. Med drugim jo lahko uporabljate tudi, ko posamezniku ne morete zagotoviti popolne vnaprejšnje kontrole.

V prispevku preverite, kdaj lahko zakonsko obdelujete osebne podatke.

Izvajalci in vodje gradbenih del so se letos srečali z novim gradbenim trojčkom, ki je začel veljati 1. junija. Predhodno začeti projekti se lahko z izdanim uporabnim dovoljenjem in tehničnim pregledom zaključijo po stari zakonodaji, medtem ko bo za novejše potrebno upoštevati novo gradbeno zakonodajo in pogoje za opravljanje dejavnosti gradbeništva. Kako se pripraviti na prehod?

Na področju javnih naročil morajo ponudniki veliko pozornosti nameniti navodilom naročnika, kljub temu pa so določbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zavezujoče tudi za samega naročnika. Na praktični delavnici za ponudnike po ZJN-3 bomo pregledali aktualno prakso Državne revizijske komisije in se seznanili s pravilno pripravo ponudbe. Prijavite se na delavnico, ki bo 23. 10.

Še zadnjič v tem letu razpisujemo izobraževanje za dodatne kvalifikacije za Strokovnjaka/strokovnjakinjo za varstvo osebnih podatkov. S pridobljenimi znanji in kompetencami boste samostojno skrbeli za skladnost poslovanja s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, znali prepoznati tveganja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in predlagali sprejem ustreznih ukrepov za omejitev tveganj. Prijave zbiramo do zapolnitve mest.

Leto 2018 je leto lokalnih volitev. Slednje so organizacijsko, vsebinsko in tehnično najzahtevnejše volitve v Sloveniji.  Čas do razpisa volitev je tako treba izkoristiti za pripravo na volitve in zaključek mandata občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzornega odbora, župana ter zaključek mandata svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti oz. vaških in krajevnih odborov.

Organe občine do dneva začetka volilnih opravil čakajo številne pomembne naloge. 

Je vprašanje javnih naročil in korupcije mit ali resnica? Odgovor bodo podali strokovnjaki na tradicionalnem srečanju v mestu rož, letos sedmem po vrsti.

Teme bodo dileme, s katerimi se srečujejo naročniki pri izvajanju novele ZJN-3A v praksi. Izvedeli boste, kako bo nova Uredba o varstvu osebnih podatkov vplivala na javna naročila in kakšen bo vpliv nove gradbene zakonodaje na javna naročila gradnje, projektiranja in nadzora.

V Sloveniji primankuje strokovnjakov na področju javnih naročil. Neposreden odgovor na pobudo trga o dodatni kvalifikaciji s tega področja je certificiran in akreditiran program za pridobitev dodatnih kvalifikacij s področja javnih naročil.

Izobraževanje, ki kandidatom omogoča pridobitev novih kompetenc in konkurenčnejši nastop na trgu, je akreditiralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Odločitev Sodišča EU v zadevi Nintendo¹ neposredno vpliva na uporabo merodajnega prava v sporih zaradi kršitev enotnih pravic intelektualne lastnine EU² z razlago mesta storjene kršitve, kadar kršitelj krši pravico v več različnih državah.

Rimska uredba II³ določa kolizijska pravila za nepogodbene obveznosti v zadevah s čezmejnim elementom. Za posamezne vrste deliktov, med katere sodi tudi kršitev pravic intelektualne lastnine, določa posebna kolizijska pravila.⁴ Za kršitev pravic intelektualne lastnine v 8. členu določa dve: eno za kršitev nacionalnih pravic intelektualne lastnine (prvi odstavek 8. člena Rimske uredbe II), drugo pa za kršitev enotnih pravic intelektualne lastnine EU⁵ (drugi odstavek 8. člena Rimske uredbe II). Odločba v zadevi Nintendo se nanaša na kršitev enotne pravice intelektualne lastnine EU, in sicer na model EU.

Z uporabo sistema ERP v kombinaciji z elektronsko banko Hal E-Bank je proces izvajanja plačilnega prometa med podjetjem in banko sestavljen iz več korakov, in sicer od izvažanja in uvažanja izpiskov ter priprave plačilnih nalogov/e-računov v vašem sistemu ERP preko podpisovanja v elektronski banki do pošiljanja nalogov v procesiranje na vašo banko.

Zavedamo se, da so prepisovanje podatkov ter njihovo ročno izvažanje in uvažanje iz enega sistema v drugega lahko zelo zamudna in da je možnost napak lahko velika.

Ameriška raziskava* je pokazala, da se v povprečju enkrat na tisoč primerov zmotimo v razlagi grafa, dvakrat napačno preberemo število in trikrat napačno določimo pravilne vrstice v preglednici. Tako je teh napak v povprečju že pet na 100 primerov. Število napak pa se ob prepisovanju in vnašanju v nove računalniške sisteme s številom transakcij seveda še povečuje.

V antični dobi, ki ni poznala zemljiških knjig, se je publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavljala s sklepanjem posebej formalnih pravnih poslov, ki so jim prisostvovale bodisi priče bodisi predstavniki javne oblasti. Tako sta se v rimskem pravu uveljavila predvsem mancipatio in in iure cessio. Pravni posli so se sicer sklepali ustno, vendar so bili strogo formalni. Pri mancipaciji se je pravni posel sklepal ustno pred petimi pričami, ki so bile poklicane, da prisostvujejo sklepanju posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Odsvojitelj je pred pričami izgovoril določene formule, s katerimi je potrdil, da je nepremičnina njegova in da se lahko od njega odkupi.

V Zakonu o zaščiti prič je zapisano, da mora oseba v primeru izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov po izteku z zakonom določenega roka ponovno uporabljati svojo izvirno identiteto ter izvirne dokumente, prirejene dokumente pa nemudoma vrniti. Dopolnitev 25. člena omogoča, da se zaščitena oseba sama odloči, katero identiteto bo uporabljala po zaključku programa in torej lahko obdrži in še naprej uporablja spremenjeno identiteto. Odločitev osebe mora biti izražena v pisni obliki, uporaba izvirne identitete pa ne vpliva na pravice in obveznosti iz zakonske zveze in družinskih razmerij, ki so nastale v času izvajanja programa zaščite.

Leta 2009 je bila na Inštitutu za ekonomska raziskovanja opravljena raziskava o minimalnih življenjskih stroških, po kateri se višina denarne socialne pomoči določi tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje – od minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, odšteje dohodek samske osebe oziroma družine. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je skladno z veljavnim drugim odstavkom 8. člena ZSVarPre na podlagi primerljive metodologije dolžno najmanj vsakih pet let ugotoviti višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka in višino na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov presega 20 %, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. To je storilo tudi v letošnjem letu. Osnovni znesek minimalnega dohodka se (pri prvi odrasli osebi) poveča za 33,73 EUR in tako znaša 331,26 EUR. Minimalni dohodek mora izpolnjevati dve zahtevi: pokrivati mora osnovne potrebe in ne sme zmanjšati motivacije za delo.

Med prednostnimi cilji sprejetega predloga zakona je uskladitev z evropsko direktivo. S tem namenom so bile med pojmi na novo sprejete natančnejše opredelitve turističnega paketa, paketnega potovanja in povezovalnega potovalnega aranžmaja. Slednji se od paketnega potovanja razlikuje, o njem pa lahko govorimo, kadar sta izbrani vsaj dve različni vrsti potovalnih storitev za namene istega potovanja, pri čemer pa morata biti izpolnjena dva kriterija.

Prvi kriterij je enkraten obisk ali stik s prodajno točko, v okviru katerega potrošnik ločeno izbere in plača posamezne potovalne storitve. Ključna razlika s turističnim paketom je v tem, da se potrošnik pri povezanem potovalnem aranžmaju zaveže k plačilu za posamezno potovalno storitev takoj, ko to storitev izbere, in šele nato izbere naslednjo potovalno storitev. Pri turističnem paketu pa se potrošnik k plačilu zaveže šele potem, ko je izbral vse storitve.

Drugi kriterij pa je tako imenovano usmerjeno omogočanje nakupa. Tako govorimo o povezanem potovalnem aranžmaju, če prvo podjetje usmerjeno omogoča nakup vsaj ene dodatne potovalne storitve drugega podjetja in če je najpozneje 24 ur po potrditvi rezervacije prve potovalne storitve z drugim podjetjem sklenjena pogodba o drugi potovalni storitvi. Eden od takih primerov je tudi situacija, ko ima letalski prevoznik na svoji spletni strani objavljeno spletno povezavo do določenega hotela.

Sodba Vrhovnega sodišča III Ips 38/2017, 13. 3. 2018

Prodajalec je prodal kupcu solastniški delež na več nepremičninah in mu izdal zemljiškoknjižno dovoljenje, na podlagi katerega je kupec vložil predlog za vknjižbo pridobitve solastninske pravice v zemljiško knjigo. Vknjižba se zaradi nerešenih predhodnih plomb še ni mogla izvršiti, ko se je proti prodajalcu začel postopek osebnega stečaja.

Prodajalec je preko stečajnega upravitelja zoper kupca vložil izpodbojno tožbo, s katero je uveljavljal zahtevek v obliki izbrisne tožbe v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je vknjižba (so)lastninske pravice v korist kupca neveljavna, in dovolilo ponovno vknjižbo (so)lastninske pravice na prodajalca. Sodišče druge stopnje je zavrnilo kupčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi skozi oči pravnika, detektiva in psihologa

Nina Scortegagna Kavčnik je udeležencem seminarja me drugim svetovala, da se vročitve odpovedi delavcu nikakor ne sme jemati zlahka in da je treba odpoved vedno vročiti osebno. Če pa to ni možno, lahko delodajalci odpovedi (po novem ZDR-1) vročajo preko detektiva ali drugega pooblaščenega vročevalca. Detektivi pa lahko tudi preverjajo zaposlene med bolniško odsotnostjo, tiste, ki prihajajo na delovno mesto iz bolj oddaljenih krajev ali denimo alkoholiziranost zaposlenih, kot je na seminarju pojasnil Igor Tomič, ki je prisotnim predstavil tudi nekaj primerov, v katerih je bil delodajalec, ki je najel detektiva, bodisi uspešen bodisi neuspešen pri izredni odpovedi delavcu.

Sodni izvedenci, cenilci in tolmači so tisti del sodnega sistema, ki s (specifičnim) strokovnim znanjem in podajo izvida, mnenja ali cenitve v posameznem postopku pripomore k ugotovitvi ali razjasnitvi kakšnega dejstva. Njihov status je do sedaj urejal Zakon o sodiščih, novi zakon pa naj bi zagotovil boljše preverjanje ohranjanja njihove strokovne usposobljenosti in sistemsko uredil smernice, ki jim morajo slediti pri njihovem delu.

Zakaj v delovni organizaciji potrebujemo različne vloge?

V času intenzivnih in kompleksnih sprememb postaja vedno pomembneje, da ključne delavce na ustrezen način vključimo v proces razmišljanja in odločanja, da bi povečali verjetnost kakovostnih odločitev. Organizacija se mora zavedati, da spremembe pomenijo življenje, in če teh ni, se znajde v nenaravnem položaju.

Najboljša podjetja niso tista, ki so brez težav, ampak tista, ki svoje težave najbolje rešujejo. Organizacije so več kot le skupek bilančnih podatkov ali računovodskih vrednotenj, vrednost jim dajejo zavzeti zaposleni, ki delajo za skupne cilje! Za dobre odločitve potrebujemo različne ljudi, ki delajo v ozračju vzajemnega spoštovanja.

In kako komunicirati z drugačnimi od sebe?

mBills je mobilna denarnica, ki uporabnikom omogoča plačevanje z mobilnim telefonom 24/7/365 v realnem času: hitro, varno, enostavno, ugodno. Po drugi strani pa je mBills enotna odprta platforma za mobilno plačevanje, ki jo lahko v svojo rešitev, produkt ali platformo vključi katerokoli podjetje.

Vizija MBILLS, ki je od 1. decembra 2017 pod okriljem Petrola, je omogočiti uporabnikom enoten standard mobilnega plačevanja v Sloveniji in širši regiji, ki bo poenotil uporabniško izkušnjo ne glede na to, kaj, komu in kdaj potrošnik plačuje. Enoten in varen standard za prejemanje plačil, neodvisen od bank, kartičnih sistemov in POS-terminalov, pa je na drugi strani pomemben tudi za vse prejemnike plačil.

Ne, to ni prvoaprilska šala; razen v izjemnih primerih bodo naročniki morali po 1. aprilu 2018 zagotoviti elektronski prejem ponudb v javnih naročilih.

Ali smo pripravljeni?

Veliko se pogovarjamo o digitalni transformaciji in njenem vplivu na delo vodstva in kontrolerjev. Toda konkretno, kaj to pomeni?

Digitalizacija spreminja naše poslovno življenje in vodi do preobratov v vseh sektorjih. Stranke, kupci, poslovni partnerji imajo vedno več informacij, s tem pa tudi močnejšo pogajalsko moč. Nestabilne tržne zahteve, spreminjajoče se potrebe strank, skrajšanje življenjskih ciklov izdelkov, sodobne inovativne informacijske tehnologije in novi poslovni modeli postavljajo tudi nove zahteve pred managerje, kontrolerje, finančnike, pravzaprav pred vse zaposlene.

Ustvarjanje vrednosti iz množice podatkov v realnem času ob podpori sodobne tehnologije in napredne prediktivne analitike prinaša nove priložnosti tudi v kontrolingu, nudi orodja, s katerimi je mogoče vodstvu hitreje zagotoviti visoko kakovostne podatke in s tem konkurenčno prednost. Kontroling 4.0?

Predlagani zakon predvideva centraliziran nadzor nad sklepanjem pravnih poslov, povezanih z nepremičninami v lasti države in v upravljanju oseb javnega prava, in sicer tako, da so javni zavod, javni gospodarski zavod, javna agencija, javni sklad, ki so upravljavci nepremičninskega premoženja države, pred sklenitvijo pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem, katerega pogodbena vrednost presega 10.000 evrov, dolžni pridobiti predhodno pisno soglasje organa, pristojnega za področje, na katerem delujejo. Centraliziran nadzorni mehanizem je na novo uveden tudi na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti – pri pravnih poslih, katerih izhodiščna pogodbena vrednost presega 500.000 evrov, je organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za pravne posle, dolžan pred javno objavo izvedbe postopka ravnanja pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla.

Kaj se na podlagi tehnološkega napredka in pomembnih zakonodajnih sprememb v letu 2018 spreminja pri brezgotovinskih plačilih?

Kako bo to vplivalo na banke, kartične sheme, ter kako se bo to poznalo v trgovinah, lekarnah, na recepcijah, pri nakupih po spletu izza mize ali s pametnega telefona ali tablice?

Ter predvsem, kaj bomo od tega v pogledu cen, varnosti in novih možnosti imeli uporabniki?

Delavcu nameravamo zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela odpovedati pogodbo o zaposlitvi na zadnji dan poskusnega dela. Ali tudi v tem primeru znaša odpovedni rok 7 dni ali pa pogodba o zaposlitvi zaradi odpovedi preneha na zadnji dan poskusnega dela?

Glavna sprememba, ki jo prinaša predlog zakona, je razrešitev dejavnosti, ki se štejejo za plačilne storitve, torej tistih aktivnosti, ki med drugim omogočajo polog ali dvig gotovine na plačilni račun, upravljanje z njim ali izvrševanje plačilnih transakcij. Med plačilne storitve sta dodatno vključeni dve novi obliki: odreditev plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih.

Za plačilne institucije, ki bodo opravljale te storitve, bodo veljala posebna pravila: če bodo opravljale izključno le ti storitvi, bodo zanje veljali manj zahtevni pogoji. To pomeni, da bodo kot pogoj za registracijo morale skleniti zavarovanje odgovornosti do ponudnikov plačilnih storitev ter zavarovanje poklicne odgovornosti.

Avtorska pravica obsega moralne, materialne in druge pravice avtorja. Avtor lahko posamezne materialne in druge pravice prenese na tretje osebe (na primer na lastnika objekta oz. investitorja), moralne pravice pa so neodtujljive.

Zakon o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07), ki je uredil posamezna vprašanja vojaške službe za poklicne pripadnike Slovenske vojske, je bil sprejet leta 2007. Ker so se pri izvajanju zakona pojavile nekatere težave, so ta področja v Predlogu zakona o službi v Slovenski vojski podrobneje razdelana.

V predlogu je zapisano, da je Slovenska vojska sicer del javnega sektorja, vendar pa je ob urejanju posameznih delavnopravnih vprašanj in plač njenih pripadnikov nujno treba upoštevati tudi posebne zahteve poklicnega opravljanja vojaške službe v državi ali zunaj nje. Vojaško službo je treba opravljati častno, strokovno, zakonito, ob spoštovanju vojaške discipline, enostarešinstva in obveznega izvrševanja ukazov. Predlog opredeljuje postopke posredovanja prošenj, predlogov, zahtev, ugovorov in pritožb ter pridobivanja odgovorov nanje – pripadnik jih posreduje nadrejenemu; če z odgovorom ni zadovoljen, pa se lahko obrne na višjega nadrejenega, katerega odločitev je končna.

Knjiga avtorice prof. dr. Viktorije Žnidaršič Skubic predstavlja skrbno izbrane aktualne, pereče in zanimive teme (civilnega) medicinskega prava, ki so deležne številnih razprav tako na mednarodnopravni ravni, v primerjalnopravnih ureditvah kakor tudi v Sloveniji. Knjiga je razdeljena na dva velika sklopa, pri čemer se prvih sedem poglavij nanaša na splošna medicinskopravna vprašanja, medtem ko je celotno osmo poglavje posvečeno izbranim temam.

Predlog zakona temelji na pozivu občinam, da intenzivneje pristopijo k reševanju problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo preko zasebnih zemljišč, in poskrbijo za ureditev lastninskih razmerij ali izvzamejo zemljišča iz kategorizacije občinskih cest.

Predlog zakona določa tudi t. i. domnevo priposestvovanja, in sicer se domneva, da je nepremičnina pod cestnim telesom javne ceste v javni lasti, če je na njej več kot 20 let zgrajena javna cesta. Na tovrstni nepremičnini se vpiše lastninska pravica v korist Republike Slovenije oziroma občine, na kateri leži nepremičnina.

Slovenski pravni red je stransko kazen izgona tujca iz države že poznal, odpravljena pa je bila s KZ-1 z idejo, naj bi jo nadomestila pravna posledica obsodbe »izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1 pred novelo KZ-1E).

Predlog loči med programi, ki so javno veljavni, in tistimi, ki so pridobili javno veljavnost. Javno veljavni programi so tisti, ki jih sprejme minister, pravico do njihovega izvajanja pa imajo le javni zavodi in na podlagi koncesije zasebni zavodi, medtem ko zasebne šole izvajajo programe, ki so pridobili javno veljavnost. Pri tem pa je v dopolnjenem 9. členu določeno, da se vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko izvajata le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.

Data Protection Officer (DPO)

Na področju zavarovalništva se pogosto pojavlja potreba po vinkulaciji zavarovalne police, pri čemer zakonskih predpisov, ki bi urejali vprašanje vinkulacije, ni. Prispevek obravnava posebnosti uporabe vinkulacije zavarovalnih polic na področju izvajanja gradenj.

Množično vrednotenje nepremičnin temelji na enakih načinih ocenjevanja tržne vrednosti nepremičnin kot posamično ocenjevanje. Ima pa kljub temu nekaj specifičnih značilnosti, ki olajšajo vrednotenje. Izvaja se z računalniškimi metodami, za svoje delovanje pa potrebuje evidence s podatki o nepremičninah. Čeprav vrednosti sicer ocenjuje manj natančno kot posamično ocenjevanje, pa je še vedno v skladu z merili kakovosti ocene, ki zagotavljajo, da so ocenjene vrednosti objektivne in primerljive. Rezultat tovrstnega množičnega vrednotenja se imenuje posplošena vrednost.

Veljavni Zakon o trgovini v 8. členu določa, da trgovec sam določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo. Pri tem mora upoštevati potrebe potrošnikov, število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Čeprav so z veljavno zakonodajo s področja delovnih razmerij zagotovljeni minimalni tehnični standardi, pa je zaradi dela ob nedeljah in praznikih številnim zaposlenim v trgovski dejavnosti kratena pravica do kakovostnega družinskega življenja. Iz te ugotovitve izhaja tudi glavno vodilo predlagateljev zakona, saj naj bi nedeljsko delo neposredno negativno vplivalo na osnovne funkcije, ki jih otrokom zagotavlja družina.

Delovanje sistema financiranja občin je bilo v času javnofinančne krize še posebej pod drobnogledom. Za doseganje fiskalne stabilnosti v državi je treba prilagoditi tudi sredstva za občine in zmanjšati predvsem stroške za izvajanje zakonskih nalog občin. Analize kažejo, da je treba izboljšati zdajšnji model izračuna povprečnine in pri tem upoštevati podatke o dejanskih oziroma standardiziranih stroških, kadar je to mogoče. Iz osnove za izračun povprečnine je po predlogu treba izvzeti sredstva sofinanciranja posameznih občinskih nalog iz državnega proračuna in s strani uporabnikov javnih storitev, namenjenih za financiranje teh nalog. Predlog tako v tretjem odstavku 6. člena predvideva, da so vir financiranja občin prihodki od 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna skupna primerna poraba občin.

Sistem davčnega potrjevanja računov je v Republiki Slovenji urejen z Zakonom o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Z njim se zagotavlja sledljivost podatkov o izdanih računih pri gostinskem poslovanju. Po veljavni zakonodaji morajo davčni zavezanci, ki sprejemajo plačila v gotovini, izdajati račune in jih v skladu z zakonom tudi potrditi pri davčnem organu. To lahko storijo tudi z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki omogoča elektronsko podpisovanje in pošiljanje podatkov davčnim organom. Zavezanci se lahko odločijo tudi za uporabo vezane knjige računov – način izdaje morajo določiti v internem aktu in s svojo odločitvijo seznaniti tudi davčne organe.

Odstop od pogodbe po ZJN-3 in OZ

ZJN-3 v 96. členu določa, da lahko naročnik med veljavnostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, odstopi od pogodbe v naslednjih okoliščinah:

»a) javno naročilo je bilo bistveno spremenjeno, kar terja nov postopek javnega naročanja;

b) v času oddaje javnega naročila je bil izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja;

c) zaradi hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in tega zakona, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu.«

Temeljna cilja zakona sta zmanjševati investicijsko tveganje in doseči večjo pravno varnost investicijske namere, kar se po predlogu zakona uresničuje z zagotavljanjem pravne podlage za obveščanje investitorja še pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, z uzakonitvijo predodločbe ter zavezujočih odločitev in pogojev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in s sorazmernim omejevanjem možnosti uveljavljanja pravnih sredstev zoper gradbeno dovoljenje.

Splošno velja, da je pogodba lahko sklenjena pisno ali ustno. Ustno sklenjene pogodbe so povsem zakonite, če jih zakon izrecno ne prepoveduje. Pisnost pogodbe pomeni posebno obliko obličnosti pogodbe, to pa pomeni, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki. Praviloma se za veljavnost pogodbe namreč ne zahteva nikakršna posebna oblika, če ta ni predvidena z zakonom. Oblika je samo izjemoma predpostavka za veljavnost pravnega posla, in sicer takrat, kadar tako določa zakon ali če se stranki o njej sporazumeta. Obličnost (pisnost) je za posamezno pogodbo lahko določena zaradi lažjega dokazovanja pravnega posla (forma ad probationem) ali pa kot pogoj za njegovo veljavnost (forma ad valorem).

Pravna ureditev države je množica pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v družbi. Pravila so dolžni spoštovati tako vsi državljani kot tudi pravne osebe. Da pravilo začne veljati, ga mora država objaviti v uradnem glasilu.

Prvo uradno glasilo so natisnili leta 1631 v Franciji. Za območje Slovenije je izhajalo uradno glasilo že v času Ilirskih provinc. Franc Jožef I. je izdal obči državljanski zakonik za avstrijsko cesarstvo, ki je izšel tudi v slovenskem jeziku. Novembra 1918 je v Ljubljani izšel Uradni list Narodne vlade SHS, ki se je pozneje preimenoval v Uradni list Narodne vlade Deželne vlade za Slovenijo.

Cilj predlaganega zakona je zagotoviti učinkovito pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja. Predlog zakona predlaga informatizacijo postopka pravnega varstva z vzpostavitvijo portala eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, izbranim ponudnikom in Državno revizijsko komisijo ter drugimi sodelujočimi v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku. Prehod na elektronsko poslovanje zagotavlja ob gospodarnosti in učinkovitosti javnega naročanja tudi zmanjšanje bremen gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri javnem naročanju. Takšno poslovanje omogočata obstoječi portal javnih naročil in novi portal eRevizija, ki bo vzpostavljen na podlagi s tem zakonom noveliranega ZPVPJN.

Obstoječ sistem javnega naročanja se od zadnje posodobitve zakonodaje v praksi uporablja že skoraj poldrugo leto. Skupaj z upanjem v napredek na področju poenostavitve sistema javnega naročanja je prinesel tudi nekatere pasti. Ena izmed najbolj perečih je pomanjkanje pravne varnosti ponudnika, ki zaradi manjše, formalne napake v ponudbi ne more vnaprej vedeti, ali bo imel pravico do odprave takšne napake ali pa bo njegova ponudba zavrnjena.

Cilj predloga zakona je, da se v pravnem redu Republike Slovenije zagotovi možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj. Vendar je nujno treba tudi upoštevati, da rezultat kolektivne odškodninske tožbe posamezniku ne gre nujno le v korist, temveč mu je lahko (če tožba ni uspešna) tudi v škodo, saj ga zavezuje učinek negativno pravnomočno razsojene stvari. S tem namenom je v Predlogu zakona o kolektivnih tožbah posamezniku zagotovljena tudi možnost svobodne odločitve, ali želi biti vključen v zavezujoč učinek sodbe, izdane po kolektivni odškodninski tožbi.

Slovenski državni holding (SDH) je 6. marca 2017 na podlagi določb Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za vrednotenje, ugotavljanje primernosti in selekcioniranje potencialnih kandidatov za člane organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države objavil javni poziv brez časovne omejitve zainteresiranim strokovnjakom in posameznikom, da posredujejo svojo prijavo v evidenco potencialnih kandidatov za člana organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države.

Oseba, ki želi biti rejnik, mora biti polnoletna in imeti mora stalno prebivališče v Sloveniji. Zaključeno mora imeti vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, razen če bi bilo glede na vse okoliščine primera nedvomno v rejenčevo korist, da rejništvo opravlja oseba, ki ima nižjo izobrazbo od predpisane (5. člen ZIRD).

Rejnik mora imeti ustrezne lastnosti, ki zagotavljajo, da zaradi njih ne bo ogrožena otrokova korist.

Predlagana določba ločuje med javnoveljavnimi programi in tistimi, ki so pridobili javno veljavnost. Pravico do izvajanja javnoveljavnih programov imajo le javni zavodi in na podlagi koncesije zasebni zavodi, medtem ko zasebne šole izvajajo programe, ki so pridobili javno veljavnost – zanje je pristojni strokovni svet ugotovil, da izpolnjujejo v zakonu določene pogoje: dosegati morajo enakovredni izobrazbeni standard, cilji programa morajo biti skladni s cilji vzgoje in izobraževanja v RS, predlagane spremembe pa temu dodajajo še zahtevo po preverjanju, ali predlagani program prispeva k bogatitvi šolskega prostora in ali daje staršem možnost izbire. Uvedbo programov, ki so pridobili javno veljavnost po ZOFVI-N, ves čas šolanja prve generacije evalvira pristojni javni zavod.

Denarna spodbuda
Med spremembami na trgu dela po ZUTD-D je sedaj obvezna prijava delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že v času teka odpovednega roka. Če delavec te obveznosti ne bo spoštoval, se mu pravica do denarnega nadomestila ne bo več skrajšala za dneve dogovorjene odsotnosti iz dela, temveč mu bo za prve tri mesece upravičenosti odmerjena zgolj v višini 60 % od osnove. Hkrati se ohranja pravica delodajalca do povračila zneskov nadomestila plače, ki jih je delodajalec v skladu z določbami ZDR-1 dolžan izplačati delavcu v primeru odsotnosti z dela zaradi aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sprejelo sklep o umestitvi dodatnih kvalifikacij strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji, strokovnjak/strokovnjakinja za koncesije in javno-zasebna partnerstva ter strokovnjak/strokovnjakinja za uporabo pogodb FIDIC v Slovensko ogrodje kvalifikacij. S tem je Uradni list Republike Slovenije kot predlagatelj postal edini izvajalec teh dodatnih kvalifikacij.

Pobudo o dodatnih kvalifikacijah s področja javnih naročil, s področja koncesij in javno-zasebnih partnerstev ter s področja gradbenih pogodb FIDIC smo prejeli neposredno s trga.

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih se spreminja uveljavljanje pravice do znižanega plačila vrtca. Vključuje namreč rešitev, s katero subvencija pripada staršem z dnem vključitve otroka v vrtec, če jim pravica do znižanega plačila vrtca v skladu z novo določbo pristojnega CSD pripada najpozneje 60 dni po dnevu vključitve v vrtec. S tem se bo torej pravica do subvencije vrtca priznavala ves čas vključitve otroka v vrtec, četudi bodo starši vlogo oddali z enomesečno zamudo. Občina pa lahko izjemoma določi, da se staršem plačilo za vrtec še dodatno zniža.

Z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja, torej načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, preglednosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti, predlog zakona prispeva k večjemu upoštevanju in izvajanju teh načel.

eRevizija

Namen vzpostavitve portala eRevizija je skrajšati roke pravdnih postopkov za (predvidoma) vsaj 15 dni. V primerih, ko naslovniki ne prevzamejo pošiljk na prvi dan vročitve, pa se lahko postopek skrajša za še več delovnih dni. Portal bo tako informacijsko podprta rešitev, preko katere bo potekala izmenjava vseh informacij in dokumentov, potrebnih za presojo kršitev glede oddaje javnega naročila v predrevizijskem, revizijskem in v sodnem postopku. Rešitev je smiselna tudi z vidika prehoda na celovito elektronsko javno naročanje (torej tudi e-oddajo ponudb) v letu 2018 v vseh državah članicah EU.

Določba o prepovedi sklenitve sporazuma o plačilu nadomestila namesto izrabe letnega dopusta je razumljiva, saj je v skladu z načelom, da je letni dopust mogoče izrabiti le v času trajanja delovnega razmerja, ker obdobje izrabe sodi v delovno razmerje, samo v omejenem obsegu pa je ob prenehanju delovnega razmerja dopusten dogovor o izplačilu.

Do nedavnega uveljavljena sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča¹ je tožbeni zahtevek za plačilo neizrabljenega letnega dopusta presojala kot odškodninski zahtevek v luči določil Obligacijskega zakonika² (v nadaljevanju OZ). Na tej podlagi je sodišče delavcu prisodilo odškodnino za neizrabljen letni dopust zgolj ob predpostavki, da so bili podani vsi elementi civilnega delikta (1. nedopustno ravnanje, 2. škoda, 3. vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter 4. krivda na strani delodajalca), tako da je moral delavec v takih sporih med drugim dokazati, da je od delodajalca izrecno (pisno) zahteval izrabo letnega dopusta in da mu je delodajalec to pravico izrecno odklonil.

Novela ZPP-E posodoblja in usklajuje s terminologijo v drugih zakonih pravila o vlogah v elektronski obliki (ki jih je uvedla novela ZPP-C) ter ustvarja podlago, da se bo v prihodnje tudi v pravdnem postopku lahko razširilo elektronsko poslovanje po vzoru nekaterih drugih postopkov (105.b člen). Da bo portal e-sodstvo v večji meri uporaben v pravdnem postopku ter da bo mogoče vlagati elektronske vloge v informacijski sistem sodstva, pa bo treba počakati na podzakonske akte, ki jih mora izdati Ministrstvo za pravosodje. Mogoče bo predpisati tudi uporabo obrazcev za vlaganje (fizičnih in elektronskih) vlog. Posodobljeno je pravilo o prepisih listin, ki so priloga vlogam (107. člen). Prilagojena so tudi pravila o pravočasnosti elektronskih vlog (drugi in tretji odstavek 112. člena). Če se vloga pošlje po varni elektronski poti s posredovanjem izvajalca varnega elektronskega vročanja, ki pošiljatelju izda elektronsko podpisano in s kvalificiranim potrdilom overjeno elektronsko potrdilo o poslani vlogi (varen elektronski časovni žig), se šteje dan oddaje vloge pri izvajalcu varnega elektronskega vročanja za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Predlog zakona v svojem bistvu sledi naslednjim ciljem: zmanjševanje investicijskega tveganja in večja pravna varnost investicijske namere, integracija gradbenega in okoljskega dovoljevanja, povečanje učinkovitosti in odprava ozkih grl v postopku pridobivanja soglasij, dosledna izpeljava odgovornosti pri graditvi, ne nazadnje pa tudi cilju krepitve vloge občine v postopkih dodeljevanja. Ključna točka zakona je z uveljavitvijo sistemskih rešitev odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj.

Predlog širi definicijo objekta na večje število drugih gradbenih posegov, torej tudi na fizične, gradbene in podobne posege v zemeljske strukture, ki po ozki definiciji veljavnega zakona nimajo lastnosti objekta, na primer utrditve in ureditve zemljišč, nasipavanje in odkopavanje, postavljanje premičnih objektov z namenom stalne uporabe ipd. Olajšan naj bi bil tudi začetek gradnje: pred gradnjo torej ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov – potrebna bo samo še prijava začetka gradnje. Predlog združuje gradbeno in okoljsko dovoljevanje, kar naj bi posledično pomenilo en pristojen organ, eno dokumentacijo in enkratno pozivanje stranskih udeležencev ter tudi eno odločbo in enkratno možnost uveljavljanja pravnih sredstev.

V Državnem zboru je bil 22. junija 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVETl-1). Cilj zakona je omogočiti etažnim lastnikom v stavbah, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem. Zakon določa pravila dveh posebnih nepravdnih postopkov, tj. postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah in postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, prav tako zgrajenih pred 1. januarjem 2003.

In katere so bistvene določilnice? V začetku beremo opredelitev, da skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, udeležencev v postopku, z namenom zaščite varstva pravic zastopa upravnik. Če v postopku nastopata dve ali več skupnosti, ki imajo istega upravnika in so njihove koristi v navzkrižju, sodišče vsaki od njih postavi skrbnika za poseben primer. Prav tako se skrbnik dodeli v primeru smrti udeleženca ali če nasledniki niso znani.

Delavec, ki v tekočem koledarskem letu ni bil odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima pravico izrabiti ves letni dopust nad dvema tednoma, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu, najkasneje do 30. junija naslednjega leta. Kolikor delavec v koledarskem letu ni izkoristil dveh tednov letnega dopusta, mu dnevi, ki mu manjkajo do dveh tednov, propadejo in jih ne more prenesti v naslednje koledarsko leto. Pojem dveh tednov je tako kot pri določanju minimalnega števila dni letnega dopusta, odvisen izključno od števila delovnih dni delavca v tednu, pri čemer je nepomembno, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas.

Sporočilo Komisije o zdravju v svetu iz leta 2010 je pojem zdravja v svetu opredelilo kot prizadevanje za izboljšanje zdravja povsod v svetu, zato je nujno, da našemu največjemu bogastvu posvetimo tudi karseda veliko časa.

Ker so v veljavnem zakonu določeni pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti samo za izvajalce, ki imajo status zasebnega zdravstvenega delavca, predlog odpravlja pravno praznino na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki so pravne osebe ali imajo status samostojnega podjetnika. Predlog torej uvaja enake pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za vse izvajalce ne glede na statusno obliko. Prav tako pa ureja tudi postopek za pridobitev dovoljenja ter razloge in postopek za njegov morebitni odvzem. Nosilec zdravstvene dejavnosti torej mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju, za katerega se izdaja dovoljenje, v istem obdobju zoper njega niso bile ugotovljene kršitve etičnega kodeksa, ni bil pravnomočno obsojen, primerna pa morata biti tudi prostor in oprema (izpolnjevati morata sanitarno-higienske in strokovno-tehnične zahteve). Če teh pogojev ne izpolnjuje, se mu dovoljenje odvzame. In za tiste brez dovoljenja? Kazen v višini od 400 do 40.000 evrov.

Poslanstvu, da je osnovna naloga SDH odgovorno, profesionalno in dejavno upravljanje državnih naložb, se zdi nujno dodati pojasnilo, da je njegova prednostna naloga predvsem prispevanje k preglednejšemu in učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja. V Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki bo obravnavan na julijski seji Državnega zbora, pa se njegovim primarnim nalogam dodajajo nova načela.

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se delavec in delodajalec lahko dogovorita tudi za izplačilo odpravnine ne glede na to, ali je delavcu ponujena druga ustrezna zaposlitev in delavec tako ponudbo sprejme.¹
Če delodajalec ponudi v sklenitev novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, se s tako ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi razbremeni plačila odpravnine tako v primeru, če delavec tako zaposlitev odkloni, kot v primeru, če ustrezno zaposlitev sprejme.² Če delodajalec ponudi neustrezno zaposlitev, delavec pa jo zavrne, je delodajalec zavezan plačati odpravnino. Če delavec sprejme neustrezno zaposlitev, pa se morata delavec in delodajalec dogovoriti o višini sorazmernega dela odpravnine.³

Register zavezancev za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: eRZIJZ),¹ ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence (v nadaljevanju: AJPES), je bil vzpostavljen v letu 2014 in predstavlja nabor subjektov ožjega in širšega javnega sektorja. Preko spleta je javno in brezplačno dostopen vsakomur, prav tako je prost za ponovno uporabo. Podrobnejši način objave, ki med drugim določa tudi obvezno navedbo pravne podlage za vpis v register, je določen s Pravilnikom o vzpostavitvi in vodenju Registra zavezancev za informacije javnega značaja. V eRZIJZ najdemo najpomembnejše podatke o subjektih, ki so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja.²

»Digitalna identiteta (»e-identity«) ponudnikom digitalnih storitev omogoča, da nas varno identificirajo, preden nam omogočijo dostop do digitalne vsebine. Temu postopku rečemo avtentikacija. Danes uporabljamo številne avtentikacijske metode (npr. uporabniško ime in geslo, enkratno geslo SMS, prstni odtis, digitalno potrdilo na pametni kartici ipd.), vendar se kot varne metode štejejo le tiste, ki uporabljajo vsaj dva med seboj neodvisna elementa:

• nekaj, kar ima samo uporabnik (npr. telefon ali pametna kartica),
• nekaj, kar ve samo uporabnik (npr. PIN-koda ali geslo),
• nekaj, kar unikatno identificira uporabnika (npr. prstni odtis ali očesna šarenica).

Po Predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki trenutno v obravnavi na 30. seji Državnega zbora, naj bi se uresničila dva cilja. Prvi je ureditev dvojnega statusa upokojencev tako, da bosta omogočeni hkratno prejemanje polne starostne pokojnine in opravljanje dejavnosti oziroma zavarovanje iz tega naslova za polni delovni čas. Vsak zavarovanec naj bi tako imel možnost nadaljevati svojo dejavnost (s. p.) ali jo na novo ustanoviti, ob tem pa prejemati polno starostno pokojnino, do katere je upravičen. Drugi cilj pa je urediti področje regresnih zahtevkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ob tem pa upoštevati načelo pravičnosti in načelo sorazmernosti.

Predlog zakona opredeljuje kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, tj. za tista, za katera je v zakonu predpisana zaporna kazen petih let ali več, ter za prikrivanja, goljufije, napade na informacijski sistem, ponaredbe ali uničenja poslovnih listih, izdaje poslovne tajnosti, javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, prepovedano prehajanje meje ipd.

Vzpostavlja pa se tudi pravna podlaga za decentralizacijo kazenske evidence, ki bo omogočala, da upravne enote posredujejo podatke iz kazenske evidence. S tem se po eni strani razbremeni centralni organ za posredovanje podatkov posamezniku iz kazenske evidence, po drugi strani pa omogoča, da bodo posamezniki dobili podatke hitreje. Poenostavlja pa se tudi pridobitev potrdila o tem, da je (oziroma da ni) posameznik ali pravna oseba v kazenskem postopku.